Še naprej se bomo trudili argumentirati, ozaveščati, kaj družinski zakonik dejansko prinaša, kakšna je družbena realnost, so poudarili v Gibanju za družinski zakonik.

Na novinarski konferenci, na kateri so predstavili deklaracijo 10 x ZA družinski zakonik, je vodja koordinacije pri gibanju Miha Lobnik povedal, da se gibanje širi, prav tako tudi podpora zakoniku. Pojasnil je, da je referendum priložnost, da podpremo vse otroke, da ne prepustimo odločitve drugim.

"Do tega trenutka je deklaracijo podpisalo več kot 500 posameznic in posameznikov, številne civilne organizacije in politične stranke. V soboto se je podpori družinskemu zakoniku priključil tudi predsednik države Danilo Türk," je dejal.

Anja Kopač Mrak s fakultete za družbene vede je poudarila: "Družinski zakonik je predvsem za otroke in za tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč države, za tiste, ki so najbolj ogroženi." Opozorila je, da se je o delu zakonika, ki je najbolj prenovljen in najpomembnejši za otroke, premalo govorilo.

"Pri tem delu družinskega zakonika so sodelovali strokovnjaki centrov za socialno delo in sodišč - na podlagi prakse, kaj se dogaja na sodiščih in centrih za socialno delo, ko se odloča o koristi otrok," je pojasnila.

"Vsi ukrepi v zakoniku so časovno zamejeni"
"Upravna sodišča, ki odločajo o gradbenih dovoljenjih, se zdaj odločajo o tem, ali se otrok odvzame staršem ali ne. S tem družinskim zakonikom uvajamo jasno zamejitev pristojnosti s tem, da bodo centri za socialno delo delali strokovno z družino, o ukrepih pa bodo odločali na sodiščih. In to ne na upravnih sodiščih, ampak na civilnih, ki bodo imela posebne oddelke, ki bodo razsojali o družinskih zadevah. Sodniki morajo imeti določen odnos do tega, o čemer odločajo," je poudarila.

Dodala je še, da je najpomembneje, da so vsi ukrepi, ki so opredeljeni v družinskem zakoniku, tudi časovno zamejeni. "V Sloveniji je 1.090 otrok v rejništvu, katerega povprečno trajanje traja 7,3 leta, po zakoniku bo to trajalo največ tri leta z možnostjo podaljšanja," je navedla primer.

"Zakonik je dober"
Otroški zdravnik Rajko Kenda pa je izpostavil: "Družinski zakonik je dober, o tem ni dvoma. To najbrž priznavajo tudi tisti, ki so proti. Plima homofobnosti pa utegne povzročiti, da bo zakonik potonil z vsemi svojimi dobrimi lastnostmi. Zoper to se je treba skušati boriti."

"Skrbi me za otroke homofobnih staršev, ko bodo nekateri izmed njih spoznali, da so zboleli za 'hudo boleznijo', ki se ji reče istospolnost. Ti otroci bodo morali biti deležni posebne skrbi, tudi njim je namenjen ta zakon," je dejal.

"Ljubi svojega bližnjega, kakor ljubiš sebe"
Odzval se je tudi na nedavne izjave bioetika Jožeta Trontlja, o katerih smo poročali v četrtek: "V svoji izjavi se opira predvsem na dejstvo, da bi bil eden izmed ključnih argumentov za stališče ob sprejetju postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo leta 2000 predvsem to, da do teh postopkov samske osebe ali istospolni niso upravičeni predvsem zato, ker nimajo pravice do posvojitve. Potolažim ga lahko, ker se z družinskim zakonikom na področju možnosti posvojitve s strani istospolnih partnerskih skupnosti nič novega ne dogaja. Vsi izraženi strahovi so popolnoma odveč."

Kenda je še dodal: "Trontlja dobro poznam, ga zelo spoštujem. Opravlja čudovito delo. Njegov konservatizem ali zadržanost na tem področju sta zaželena. V tem konkretnem primeru pa je videti, da izhaja iz tradicionalnih krščanskih vrednot, ki same po sebi ni nujno, da so slabe. Nekaterih bi pričakoval tudi v današnjem času več. Celo v primeru tega zakonika, npr. ljubi svojega bližnjega, kakor ljubiš sebe. Če bi to misel upoštevali pri odločitvi, ali zakon sprejeti ali ne, potem z odločitvijo ne bi imeli težav."