Klakočar Zupančič je na kolegiju predsednice DZ-ja pod točko razno dejala, da si bo, če bo treba, v skladu z ustavo in zakonom prizadevala, da bo parlament dosledno spoštoval imuniteto vsakega poslanca. "Slednji namreč niso kazensko odgovorni za zakonito opravljanje svoje funkcije oziroma za delovanje v delovnih telesih DZ-ja, kot je preiskovalna komisija," je dejala.

Kot je dodala, je kot predsednica DZ-ja dolžna zaščititi integriteto DZ-ja in njegovih delovnih teles, kot je preiskovalna komisija, ter tudi vseh poslancev, ki so njeni člani ali članice, ne glede na politično pripadnost, seveda če svoje delo opravljajo skladno z zakonom in v okviru odločitev, ki jih je sprejelo delovno telo kot kolektivni organ. "Napovedovanje in vlaganje ovadb je lahko eden od načinov ustrahovanja poslancev in preiskovalnih komisij, česar ne bom dopustila," je zatrdila. Integriteta DZ-ja in njegovo nemoteno in zakonito delovanje ter spoštovanje imunitete poslanske funkcije sta njeni vodili pri vodenju DZ-ja, je še dodala.

"Pred nekaj dnevi se je v medijih pojavilo pisanje o vlaganju oziroma začetku različnih postopkov zoper poslance, člane preiskovalnih komisij oziroma konkretno tukaj v tem primeru predsednico ene od preiskovalnih komisij," je v uvodu pojasnila Klakočar Zupančič. O imenih ni govorila.

Snežič vložil ovadbo proti Šetinc Pašek

Kot je znano, je davčni svetovalec Rok Snežič v sredo na Specializirano državno tožilstvo vložil ovadbo proti predsednici preiskovalne komisije DZ-ja, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, Mojci Šetinc Pašek. Komisija DZ-ja, ki je v ponedeljek sprejela vmesno poročilo, je pri svojem delu vzela pod drobnogled tudi primer Snežiča in njegove povezave s stranko SDS, kar je zmotilo Snežiča. Mojci Šetinc Pašek zato očita več kaznivih dejanj, med drugim zlorabo uradnega položaja in prekoračitev pooblastil, zlorabo osebnih podatkov in nevestno delo v službi.

"Če bo policija sprožila predkazenski postopek in želela opraviti katero koli dejanje s poslanci, ki je povezano z njihovim delovanjem in ravnanjem v preiskovalni komisiji, na podlagi tovrstnih zlorab in krivih ovadb, bo to lahko storila zgolj z mojim soglasjem," je na kolegiju zatrdila Klakočar Zupančič.

Zakon o parlamentarni preiskavi sicer določa, da so predsednik in člani preiskovalne komisije ves čas dela preiskovalne komisije in po njeni razpustitvi dolžni varovati tajnost zaupnih dejstev, s katerimi so se seznanili. Brez dovoljenja predsednika DZ-ja pa ne smejo pričati pred sodiščem ali pred drugimi organi, navaja zakon.

Tako se na eni strani varuje neodvisno in nemoteno delovanje DZ-ja in njegovih teles ter zagotavlja višjo stopnjo transparentnosti, pravičnosti in objektivnosti dela poslancev v preiskovalnih komisijah, na drugi strani pa se preprečujejo poskusi morebitnih zlorab pravnih postopkov, z namenom ustrahovanja posameznih članov ali celotne komisije, so pozneje dodatno pojasnili v kabinetu predsednice DZ-ja. "Predsednica Državnega zbora na ta način, skladno z ustavo in zakonom, ščiti vse poslance DZ-ja, predvsem tiste, ki delujejo v preiskovalnih komisijah," so še navedli.