Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič se je ob sprejetju letnega poročila o delu Računskega sodišča v izjavi za medije zavzela za nove možnosti sodelovanja med obema institucijama. Računsko sodišče namreč bedi nad javnimi financami, zato se bo v okviru svojih pristojnosti trudila, da se poročanje Računskega sodišča vključi tudi na dnevni red delovnih teles DZ-ja, morda tudi plenarnih sej, zatrjuje.

Poudarila je tudi pomen spoštovanja verodostojnosti in neodvisnosti nadzornih institucij. Z rušenjem tega se namreč ruši demokracija, ruši se njen imunski sistem, se je s predsednikom sodišča Tomažem Veselom strinjala Klakočar Zupančič. Zatrdila je, da bo sama spoštovala neodvisnost nadzornih institucij in na to opozarjala, tudi ostro, če bo treba.

Vesel, ki se bo v tem tednu po devetih letih poslovil s čela Računskega sodišča, pa je ob predaji letnega poročila predsednici DZ-ja pozdravil pripravljenost parlamenta na nove oblike sodelovanja. "Če bo imel DZ interes po sodelovanju, odpiranju novih tem, ki so za družbo pomembne, jim bo sodišče gotovo sledilo," je zatrdil. Meni tudi, da je Računsko sodišče ob izteku njegovega mandata v dobri kondiciji, zaposleni pa so morali še posebej v zadnjih dveh letih izkazati svojo integriteto, zavzetost in profesionalnost. Tudi v mednarodnih okvirjih je sodišče po njegovih besedah prepoznano kot moderno računsko sodišče, ki "premika meje". Med dosežki med drugim poudarja revidiranje informacijskih sistemov, okoljevarstvene revizije, slovensko Računsko sodišče je tudi prvo in edino revidiralo poslovanje centralne banke določene države v evroobmočju, je poudaril.

Predsednica DZ-ja je ob tem še izrazila upanje, da se bomo iz ugotovitev Računskega sodišča v državi kaj naučili. Meni, da sta pri tem potrebna predvsem samorefleksija predstavnikov ljudstva in pogled v lastno integriteto. Sicer pa jo je, kot je dejala, ob predaji letnega poročila še posebej zanimalo stanje zadnjih dveh let, med drugim tudi revizija nabave zaščitne opreme v epidemiji covida-19. Meni, da je Računsko sodišče opravilo "izjemno delo", pregledalo vse pogodbe in ponudbe, zaznalo več znakov kaznivih dejanj, posamezne sume pa tudi naznanilo pristojnim organom. "Zadeve moramo raziskati, ugotoviti moramo, ali je prišlo do kaznivih dejanj, predvsem pa se nam v prihodnosti ne sme dogajati, da bi posamezniki služili na račun zdravja ljudi," je še dejala.

Za novega predsednika Računskega sodišča štiri kandidature

Tomaž Vesel se 15. junija dokončno poslavlja od vodenja Računskega sodišča. Mandat se mu je sicer iztekel s koncem maja, a ga je, ker DZ še ni imenoval njegovega naslednika, nekoliko podaljšal. "Politika je imela dovolj časa, da bi postopek izpeljala do konca," je povedal v pogovoru za POP TV, objavljenem pretekli konec tedna. V njem je potrdil tudi, da odhaja v eno od podjetij iz poslovno-medijskega sistema v lasti Martina Odlazka, v prihodnosti pa ni izključil tudi vnovične aktivacije na kakšni javni funkciji.

Sorodna novica Za predsednika Računskega sodišča so se prijavili štirje kandidati

Vodenje Računskega sodišča do imenovanja novega predsednika bo, kot to veleva zakon, prevzela Veselova dosedanja prva namestnica Maja Bilbija. Pred poslanci je medtem naloga, da izglasujejo Veselovega naslednika.

Na javni poziv za predsednika Računskega sodišča, ki ga je še pred državnozborskimi volitvami podpisal predsednik republike Borut Pahor, so prispele štiri kandidature. Te so poslali Jana Ahčin, Miroslav Kranjc, Dušan Sterle in Aleksander Šinigoj. Po pisanju časopisa Delo so se kandidati v preteklih dneh predstavljali po poslanskih skupinah, ta teden naj bi sledila še uradna posvetovanja predsednika republike s poslanskimi skupinami.

Po neuradnih informacijah Dela nobeden od kandidatov nima podpore koalicije strank Gibanje Svoboda, SD in Levica.

Poročilo za lansko leto predsednici DZ-ja predal tudi varuh človekovih pravic

S predsednico DZ-ja se je srečal tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki ji je predal poročili varuha in Državnega preventivnega mehanizma za lansko leto. Varuh je v poročilu podal 86 novih priporočil. Po njegovih besedah tokrat dajejo manj novih priporočil kot v letu prej, vendar je pred pristojnimi organi in institucijami še vedno veliko dela. Številna pretekla priporočila varuha namreč še niso uresničena, kar je nesprejemljivo, so Svetinove besede navedli pri varuhu.

Kot je dejal, v predpisih opredeljene pravice ljudi predpostavljajo obveznost države, da jih uresniči. Ustava in zakoni pa nalagajo varuhu mandat, da njihovo uresničevanje nadzira. To počne skladno z najvišjimi mednarodnimi standardi, kar so potrdili tudi ocenjevalci v procesu akreditacije institucije varuha za nacionalno institucijo za človekove pravice s statusom A po pariških načelih. Priznanje tega statusa, ki so ga pridobili lani, je po njegovih navedbah signal slovenski državi, da sta spoštovanje varuha kot nacionalne institucije za človekove pravice in njegova krepitev prava pot. Tudi zato pričakuje, da bo ta signal zaznan in izkazan v praksi. Če oblasti upoštevajo varuhova priporočila, namreč pomeni, da delajo dobro za ljudi.

Delo institucije varuha je tudi v letu 2021 močno zaznamovala epidemija covida-19. Obravnavali so 6863 zadev, kar je tretjina več kot v obdobju pred epidemijo in hkrati rekordno število primerov, odkar je varuh. Lani so ugotovili 276 kršitev človekovih pravic, temeljnih svoboščin in drugih nepravilnosti. To je v primerjavi z letom 2020 za dobrih 40 odstotkov manj.

Kot je Svetina dejal v izjavi po srečanju s predsednico DZ-ja, so državni organi, organi lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil tudi lani največkrat kršili načelo dobrega upravljanja, sledijo kršitve enakosti pred zakonom, pravic invalidov in enakega varstva pravic. Pri kršitvah izstopajo področja ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer je bilo kršitev kar 63. S 25 ugotovljenimi kršitvami sledi področje ministrstva za okolje in prostor, ki lani ni uresničilo nobenega priporočila varuha iz poročila za leto 2020. Po 18 kršitev pa so zaznali na področju dela ministrstev za notranje zadeve in za zdravje.

Svetina je pohvalil napredek glede uresničevanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, saj je neizvršenih sodb še pet. Kot žalostno pa vidi sliko pri izvrševanju odločitev ustavnega sodišča, kjer število neizvršenih zadev zadnja leta nenehno narašča. Konec leta 2021 je bilo neuresničenih 23 ugotovitvenih odločb ustavnega sodišča.

Predsednica DZ-ja opozorila na dolgotrajne postopke v družinskih zadevah

V letu 2021 je bil skoraj 100 otrokom postavljen zagovornik otrok, kar po njegovih besedah kaže na to, da je ta institut v družbi nujno potreben. Predsednico DZ-ja je glede otrok v družinskih postopkih zaskrbelo, da sodni postopki trajajo izjemno dolgo, "kar je za otroka že samo po sebi stresno, če pa so postopki dolgi, pa to slabo vpliva na otrokov razvoj".

Vse institucije poziva, naj imajo to v obziru in naj v ta namen uporabijo morebitne vzvode po uradni dolžnosti. Z varuhom je Klakočar Zupančič govorila tudi o zakonodaji s področja duševnega zdravja. "Ljudje smo danes psihično že bolj obremenjeni kot fizično," je poudarila in se zavzela za varovanje psihičnega zdravja na sistemski ravni.

Kljub omejitvam zaradi epidemije je varuh tudi lani izvajal naloge in pooblastila Državnega preventivnega mehanizma. Obiskal je 60 krajev odvzema prostosti in pri tem izdal kar 501 priporočilo, kar je skoraj 200 priporočil več kot leto prej.

Svetina bo v torek obe poročili predal tudi predsedniku republike Borutu Pahorju in predsedniku vlade Robertu Golobu.