Parlamentarna mandatno-volilna komisija se je na zahtevo poslancev SDS-a lotila poročila o delu protikorupcijske komisije, ko jo je vodil Drago Kos. Predsednik komisije Bojan Kontič (SD) je predstavil dnevni red, ki je vključeval obravnavo poročila za leto 2009, kar je povzročilo nekaj razburjenja v vrstah SDS-ovih poslancev, ki so neuspešno predlagali razširitev dnevnega reda in sklepe, ki so bili na končnem glasovanju zavrnjeni.

Zdajšnji predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič je pojasnil, da dejstvo o nerešenih zadevah, ki naj bi seglo do števila 1512, ni bilo nikoli prikrito. "Dejstvo o velikem obsegu je znano," je poudaril. Nadalje pa pojasnil, da je komisija štiri leta delovala z desetimi zaposlenimi, zato je dejstvo, "da je bila komisija oslabljena in tega dela ni mogla opraviti". Trenutno komisija za preprečevanje korupcije zaposluje 28 ljudi, ki so se lotili tudi nerešenih primerov in se tako "približali številki 500".

Klemenčič je člane komisije pozval, naj ne zahtevajo, da dopolnijo poročilo za leto 2009, ker je v omenjenem letu komisija delovala pod drugim vodstvom, člani zdajšnje komisije pa "imajo veliko drugega dela". Poslance iz koalicijskih in opozicijskih vrst je pozval, naj "pomagajo komisiji pri višanju zaupanja v pravno državo in pri dvigu stopnje integritete javnih organov".

Kos: V državi vlada nizka stopnja zaupnosti
Drago Kos je predstavil bistvene točke poročila protikorupcijske komisije za leto 2009, na področju premoženja je izpostavil primer Gregorja Golobiča, med drugim pa se je dotaknil še preventivnih aktivnosti in področja gospodarstva. Opozoril je na nizko stopnjo zaupanja v državi, saj "če se odnos ne bo poboljšal, bo to povzročilo določeno stopnjo demotiviranosti in še poslabšalo stanje".

Drago Kos je v razpravi zavrnil očitke o selektivni obravnavi primerov, kar mu je bilo tako v preteklosti, kot na tokratni seji, predvsem s strani Zvonka Černača iz SDS-a, večkrat očitano.

Tanko: V poročilu ni zaznati dinamike
Jože Tanko (SDS) je v razpravi izpostavil težavo, da se o takem poročilu sploh razpravlja v državnem zboru. Alarmantno se mu zdi tudi stanje, ki se je razkrilo, ko je prišlo do primopredaje med prejšnjim vodstvom komisije, ki jo je vodil Kos, in zdajšnjim vodstvom pod Klemenčičem. Poudarja, da v stranki predlagajo dopolnitev poročila, saj v njem ni zaznati "nobene dinamike, nobenega poročila o stanju zadev". "To je neka mrtva zadeva, ki ne prikazuje ničesar," je prepričan Tanko.

Zalokar Oražmova: Ljudje so Kosovi komisiji zaupali
"Predlagatelji kažejo na luknjičast in slab spomin," je dejala Cveta Zalokar Oražem iz Zaresa. Prepričana je, da primerjava o delu Kosove komisije in delu današnje komisije ni primerna, saj imata popolnoma drugačne pogoje dela. Verjame pa, da so ljudje zaupali Kosovi komisiji, kar je tudi razlog, da je "preživela", čeprav so jo "nekateri želeli ukiniti". Razpravo na seji komisije je označila kot "pregreto župo", obravnavo poročila pa kot "lanski sneg".

V Kosovih omarah naj bi obtičalo 1400 prijav sumov korupcije
Komisija bi morala po mnenju poslancev SDS zavzeti "jasno stališče do očitnega kršenja predpisov, ki si jih je dovolil nekdanji predsednik protikorupcijske komisije". V SDS-u namreč opozarjajo, da je Drago Kos v preteklosti večkrat preziral sklepe tedanje parlamentarne komisije po zakonu o preprečevanju korupcije, ki jo je vodil Branko Marinič.

Ignoranca je bila "še posebej očitna, ko mu je bilo s sklepom naloženo, da dopolni poročilo svoje komisije za leto 2008 v zvezi z aktivnostmi, ki jih je imel sam in člani komisije v zadevi Patria". Prav tako Kos ni želel poročati o stanju prijav na področju korupcije in tudi ne o aktivnostih, ki jih je opravil v zvezi s prijavami, so prepričani poslanci SDS-a. Razlogi za Kosov "bojkot poročanja DZ-ju" so se po njihovem pokazali pozneje, po imenovanju novega vodstva komisije z Goranom Klemenčičem na čelu. Ta je ob primopredaji obvestil javnost, "da je v Kosovih omarah obtičalo kar 1400 prijav sumov korupcije".