Minister Goran Klemenčič je pozdravil razpravo o problematiki odkrivanja in pregona kaznivih dejanj bančne kriminalitete na seji odbora, ki sta jo predlagala SDS in skupina nepovezanih poslancev, saj si želi, da bi se s tovrstno problematiko bolje spopadli. Minister obenem upa, da bodo ponovno obudili od mrtvih zakon o sistemskih preiskavah in se že jeseni o njem pogovarjali.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Gjörkös Žnidar je ocenila, da se preveč ukvarjamo s stanjem za nazaj, da je treba vključiti tudi element preprečevanja teh pojavov v prihodnje. "Težišče bi moralo biti na uveljavljanju nadzorstvenih mehanizmov in bolj kakovostnih postopkov izbire organov nadzora," je dejala.

Furlan: Težko je dokazati direktni naklep
Da bo že septembra več odgovornih ljudi za bančno luknjo pred sodiščem, je napovedal vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan. V SDS-u opozarjajo, da stanje v Sloveniji niti slučajno ni podobno kot na Islandiji ali Irskem, kjer je večina preiskav zaključena, bančniki pa obsojeni. Furlan je na to odgovoril, da je Islandija pustila propasti tri domače banke in da ni bila vezana na pravila EU-ja. "Pri nas moramo dokazovati direktni naklep, kar je večkrat težko. Za dokazovanje malomarnosti imamo dosti manjšo stopnjo dokazovanja," je dodal.

Festićeva za eventualni naklep
Tudi viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić je pritrdila, da je pri obstoječi definiciji kaznivega dejanja najtežje najti dokaze za obarvan naklep in pridobitev premoženjske koristi. "To bi bilo treba spremeniti kot v Nemčiji v eventualni naklep, kjer bo lažje najti epilog," je dejala.

Kozina izpostavil nekaj obsodb
Tožilec Jože Kozina pravi, da tempo marsikdaj določa procesna zakonodaja. Ob tem je vendarle izpostavil pravnomočne obsodbe tajkunskih zgodb v primerih Merkur, Laško, Diners, kjer da smo bili na začetku prav tako pesimistični. Kozina meni, da dozdajšnji rezultati kažejo, da smo se zadeve lotili korektno, upoštevajoč vse zakonske in procesne zakonodaje.

Kriminalistična policija je sicer do konca letošnjega januarja zaznala 228 sumov bančnih kaznivih dejanj s skupno ocenjeno škodo 779 milijonov evrov. Za 96 primerov so podali kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve različnih kaznivih dejanj, a poslanka je opozorila, da niti na prvi stopnji ni bil obsojen še nihče.

Odbor proti priporočilom SDS-a
SDS je predlagal tudi več predlogov priporočil, s katerimi so želeli zadolžiti vlado, da najprej pripravi temeljito analizo stanja na tem področju, nato pa še načrt ukrepov, ki bodo te postopke pospešili. Predlaganih priporočil člani odbora sicer niso potrdili.

Priporočila so vezana na bančno kriminaliteto v povezavi z bančno luknjo, je pojasnila poslanka Anja Bah Žibert. Spomnila je, da smo na podlagi decembra 2013 objavljenih rezultatov stresnih testov državljani za reševanje oz. stabilizacijo državnih bank namenili več kot pet milijard evrov.

S sejo se je končala obravnava priporočil, prihodnji teden pa bo o tej isti tematiki potekala tudi izredna seja DZ-ja. Kot je sklenil kolegij predsednika DZ-ja, se bo seja začela v sredo ob 14. uri. To bo še ena izmed izrednih sej v tem mandatu, ki se bo končala brez sklepov.

Posnetek seje odbora