Kot izhaja iz sporočila, ki ga je na javnost naslovila komisija pod vodstvom Gorana Klemenčiča, "gre za najslabši možni zaključek vsakega postopka, ker vsebinskega epiloga ni". Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) je preiskavo proti Zoranu Thalerju končal že 22. decembra lani. Z urada so tako pred dnevi sporočili, da je Thaler z uradom polno sodeloval in da pri njegovem ravnanju niso našli nepravilnosti, ki bi bile lahko podlaga za začetek disciplinskega ali kazenskega postopka. Opozorili pa so, da Evropski parlament preiskavi ni nudil potrebne podpore. Urad od parlamenta ni dobil potrebnih elektronskih podatkov in ni mogel opraviti pogovorov s pričami. Posledično urad ni mogel opraviti celovite administrativne preiskave in ugotovitve temeljijo na omejenih informacijah, so zapisali v sporočilu za javnost.
Komisija pri tem opozarja predvsem na neodzivnost pristojnih domačih organov: "Kot je znano, je komisija naslednji dan po tem, ko so posnetki srečanj med novinarji in takratnim evropskim poslancem prišli v javnost, z Zoranom Thalerjem opravila razgovor ter pridobila nekatere dodatne informacije in dokazila, nato pa primer še isti dan odstopila v nadaljnji postopek državnemu tožilstvu in NPU. Prepričani smo, enako kot smo bili tudi takrat, da so v ravnanju Zorana Thalerja podani utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivih dejanj s področja korupcije po slovenski zakonodaji. Komisija se je takrat in se tudi danes zaveda, da zaradi okoliščin primera obstaja nekaj pravnih vprašanj, ki otežujejo pregon v tem primeru. Odgovor na ta vprašanja bo moralo dati sodišče. Da bo to lahko storilo, pa mora državno tožilstvo podati predlog za uvedbo preiskave ali obtožni akt. Tisto, kar je zaskrbljujoče, je to, da primer še ni prišel niti do prve faze meritornega sodnega odločanja in da še kar “visi v zraku” – brez takšnega ali drugačnega epiloga."
Poleg prava gre tudi za vprašanje etike
Protikorupcijska komisija prav tako poudarja, da je ne glede na končni izid kazenskih postopkov, v konkretnem primeru treba upoštevati tudi vrednostni in etični kompas, ki ga morajo imeti vsi, ki zasedajo najvišje javne funkcije. "Z vidika etične dopustnosti ravnanja evropskega poslanca je bilo ravnanje vseh vpletenih poslancev neprimerno. To je neposredno priznal tudi Evropski parlament, ki je takoj po aferi spremenil in zaostril pravila glede lobističnih stikov evropskih poslancev in skoraj enoglasno obsodil ravnanje, ki smo mu bili vsi priča. To ravnanje evropskih poslancev se je zgodilo ter bo vedno veljalo za neprimerno in nedopustno tudi, če kazenskopravnega epiloga ne bo," so še zapisali na komisiji.
Tudi nekdanji evropski poslanec Thaler je v svojih prvih odzivih na odločitev Olafa izrazil upanje, da bodo primeru do dna prišli tudi slovenski organi pregona in preiskav.