Sodišče v Celju je februarja lani, torej več kot dve leti od tožilske zahteve, preiskavo uvedlo, vendar zadevo zaradi pritožb rešuje zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju. Na izrecno vprašanje, kako sodišče ocenjuje hitrost svojih postopkov, je odgovorila podpredsednica sodišča Petra Giacomelli. "Gre za strokovno izjemno zahtevne zadeve, ki so tudi zelo obsežne, kar še dodatno otežuje in seveda tudi časovno obremenjuje reševanje teh zadev," je pojasnila.

So bili upoštevani zakonski roki?
Ustreznost takšne razlage bo zdaj ugotavljalo Višje sodišče v Celju, ki mora na zahtevo ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča pregledati poslovanje v tem primeru. Predsednik sodišča višje stopnje mora predvsem ugotoviti, ali je bila kršena pravica stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in ali so bila spoštovani zakonski roki za razpis narokov ali izdelavo sodnih odločb.

Pregledovali postopke o Hildi Tovšak
Pregled poslovanja je 2013 v primeru pobega Hilde Tovšak zahteval tedanji predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša. Po poročilu Višjega sodišča v Ljubljani in Mariboru je zavrnil očitke o napakah, ki naj bi posledično pripeljale do izmikanja prestajanju zaporne kazni oziroma pripora.

Groteskna kronologija
Bo tokrat enako? Projekt Teš 6 je vreden 1,4 milijarde evrov. Od podpisa pogodbe mineva skoraj deset let. Hišne preiskave so izvedli pred šestimi leti, junija 2012, dve leti pozneje je policija podala ovadbe, tj. 13. oktobra 2014. Naslednji mesec je tožilstvo zahtevalo uvedbo preiskave, šele dobri dve leti pozneje, februarja 2017, jo je sodišče uvedlo.

Zasebni preiskovalci hitrejši od državnih
V času ko tožilstvo in sodišče še nista uspela niti začeti preiskave, zaradi nepravilnosti že od januarja lani poteka sodni postopek pred Arbitražnim sodiščem na Dunaju. Revizorji, ki jih je novembra 2015 najel HSE, so odkrili za 430 milijonov evrov (180 milijonov več kot policija, op. p.) oškodovanja pri poslu. Revizorji so torej svoj posel končali v nekaj mesecih in poročilo v dobrem letu še nekajkrat dopolnili ter ga po naših podatkih predali tudi tožilki, ki primer vodi.

Ne 250 temveč 430 milijonov oškodovanja?
Domnevno oškodovanje za 430 milijonov si želi lastnik termoelektrarne Šoštanje povrniti od novega lastnika podjetja Alstom, družbe General Electric. Prav ta je podatke o arbitraži tudi nedavno potrdila v letnem poročilu. Medtem ko korporacija vse skupaj razkirva v letnem poročilu, so na državnem HSE bolj redkobesedni: “Ker so postopki, po katerih povprašujete, še v teku, pa podrobnosti žal še ne moremo komentirati.”