Zmogljivosti slovenskih zaporov so se v preteklem letu povečale, število zaposlenih prav tako, zasedenost zaporov pa je še vedno več kot 100-odstotna. URSIKS leto ocenjuje kot eno uspešnejših.

Dušan Valentinčič, v. d. generalnega direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), je predstavil položaj v slovenskih zaporih. Meni, da je ta stabilen, dosežki preteklega leta pa zelo veliki. Med njimi je izpostavil predvsem dokončanje dveh dodatnih objektov na Dobu, ki lahko skupaj sprejmeta 174 zapornikov. Celotna naložba je stala 12 milijonov evrov in je po besedah Valentinčiča največja naložba v zapore v samostojni državi.

Zasedenost zaporov je bila po besedah Valentinčiča v preteklem letu 103-odstotna, pri čemer so bili najbolj zasedeni ljubljanski zapori. Veliko pa je na področju varnosti in strokovnosti dela z zaporniki prinesla tudi zaposlitev 25 novih sodelavcev. Vseh zaposlenih v URSIKS-u je tako trenutno nekaj manj kot 900.

Kdo je v slovenskih zaporih?
Lani je "usluge" urada in njegovih zmogljivosti skupaj koristilo 5130 oseb, izmed katerih jih je bilo kar 95 odstotkov moškega spola. V primerjavi z letom prej je ta številka za skoraj osem odstotkov višja, a je glede na število prebivalcev še vedno precej nižja kot v vseh sosednjih državah.

Skoraj tri četrtine zapornikov prestaja kazen, krajšo od dveh let, devet pa je takih, ki prestajajo najdaljšo kazen, ki jo pozna slovenski pravosodni sistem - 30 let. V povprečju je bilo lani zaprtih 1337 oseb dnevno, številka pa je v tem trenutku nekoliko višja. Dva zapornika sta v lanskem letu pobegnila. Oba še vedno iščejo.

Glob ni več mogoče "odplačati" s prestajanjem zaporne kazni
Na novinarski konferenci je Valentinčič izpostavil tudi bistveno izboljšan sistem, ko gre za prestajanje kazni zapora zaradi globe. Če je bilo v preteklosti veliko tistih, ki so se odločili, da bodo globo raje "odplačali" s prestajanjem kazni, se zdaj kar 60 odstotkov tistih, ki pridejo v zapor zaradi takega primera, odloči, da globo plača takoj.

Direktor urada je izpostavil še velik pomen izobraževanja v zaporih, saj kar polovica obsojencev nima poklica. Zato jih skušajo v zaporih izobraževati in na ta način zmanjševati število povratnikov. Izrazil je zadovoljstvo, da je vedno več obsojencev, ki se za tako izobraževanje tudi odločijo.

Varčevanje v zaporih
Proračun URSIKS-a je do zdaj znašal okoli 40 milijonov evrov letno, letos pa se jim sredstva znižujejo za okoli 14 odstotkov. Valentinčič je ob tem povedal, da delijo usodo vseh drugih državnih organov in bodo tako prisiljeni v čim večje varčevanje. Opozarja na nevarnosti poslabšanja pogojev dela v zaporih. Posebej zmanjševanje števila zaposlenih bi po njegovih besedah vodilo v poslabšanje varnosti v zaporih. Stavke Valentinčič sicer ne podpira.