Državni zbor bo na izredni seji, ki bo potekala od 16. do 19. aprila, obravnaval 22 vladnih predlogov zakonov, na seji v torek pa končni poročili preiskovalne komisije glede Teš 6 in komisije, ki je preiskovala zlorabe v zdravstvenem sistemu.

Na kolegiju predsednika DZ-ja Milana Brgleza je bilo sicer v ostri razpravi slišati opozorila o neprimernosti obravnave toliko zakonov na izredni seji. Nekateri člani so opozorili, da so redno aprilsko zasedanje po odstopu premierja Mira Cerarja ter padcu vlade odpovedali in je zato nerazumno uvrščati na izredno sejo toliko zakonov, ki niso nujni.

Poleg tega so spomnili tudi na današnji poziv Fiskalnega sveta državnemu zboru, naj ustavi vse zakonodajne postopke, katerih učinki na javne izdatke niso vključeni v obstoječe proračunske okvire.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer pa je spomnila, da imajo v DZ-ju tudi po padcu vlade polni mandat in kljub opozorilom je kolegij potrdil predviden dnevni red dveh izrednih sej DZ-ja.

Kaj vse bo na dnevnem redu?
V torek bodo poslanci - deloma za zaprtimi vrati - obravnavali končno poročilo preiskovalne komisije o investiciji v blok Teš 6 ter končno poročilo o parlamentarni preiskavi na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic.

Zahtevo za obravnavo poročila zdravstvene preiskovalne komisije sta konec marca vložila SDS in NSi, medtem ko so pod zahtevo za sklic seje za obravnavo poročila glede investicije Teš 6 podpisani skoraj vsi poslanci.

Med 22 zakoni, ki jih bodo obravnavali na izredni seji, sta sicer tudi predlog zakona o socialnem vključevanju invalidov, s katerim se širi krog invalidov s pravicami po zakonu, in predlog novele zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katerim vlada predlaga dvig denarne socialne pomoči. Na dnevnem redu sta med drugim predlog sprememb zakona o priznanju Slovenije za poslovno odličnost ter predlog novele zakona o varstvu potrošnikov, s katerim med drugim na novo opredeljujejo turistični paket.

Na sejo je uvrščena tudi novela zakona o štipendiranju, ki bo omogočila samodejno podaljšanje štipendije. Novelo je vlada pripravila zaradi sprememb zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Svarilo fiskalnega sveta
Fiskalni svet je sicer danes pozval državni zbor, naj ustavi vse zakonodajne postopke, ki vplivajo na javne izdatke in niso bili predvideni v proračunskih napovedih. Če bi DZ sprejel vse predloge, ki jih trenutno obravnava, bi se močno povečalo zadolževanje.

V dneh, ko vlada opravlja le še tekoče posle, je na pobudo posameznih poslancev v postopku v DZ-ju 49 zakonskih predlogov, od teh jih ima 24 neposredne finančne učinke. Sprejetje vseh teh predlogov bi lahko v naslednjih šestih letih povzročilo za okoli štiri milijarde evrov višje javne izdatke, v povprečju je to slaba dva odstotka bruto domačega proizvoda letno, svarijo v fiskalnem svetu.

Če bodo poslanci v času do vzpostavitve nove vlade katerega izmed predlaganih zakonov potrdili, bodo s tem podelili neupravičeno postopkovno prednost določenemu interesu pred vsemi drugimi. "Zato je sprejemanje zakonov s finančnimi učinki v tem času ne le tvegano z vidika javnofinančne vzdržnosti, temveč tudi etično nesprejemljivo," so prepričani.

Nekateri zakoni tehtni, a ...
V fiskalnem svetu se sicer strinjajo, da se mnogi od zakonodajnih predlogov upravičeno ukvarjajo z realnimi težavami. A ob tem opozarjajo, je treba vse vidike porabe javnih sredstev vključiti v proračunske okvire, ki temeljijo na zakoniti politični odločitvi o prioritetah in strukturi javne porabe in ki upoštevajo zagotavljanje vzdržnega stanja javnih financ.

Pred povečanjem tveganj za vzdržnost javnih financ je fiskalni svet posvaril že februarja, ko je ugotovil, da bi sprejem takratnih več kot 30 predlogov zakonov v postopku povzročil večja odstopanja od konsolidacije javnih financ. Od tedaj se je število predlogov le še povečalo.

Odkar je premier Miro Cerar sredi marca odstopil in je prenehal mandat njegovi vladi, je delo DZ-ja spremenjeno. Redno aprilsko zasedanje so odpovedali, zato lahko posamezne zakone in akte sprejemajo le še na izrednih sejah.