Predsednik države Borut Pahor je poslancem še osebno pojasnil, zakaj ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja za sestavo vlade. "V okoliščinah, ko se tudi sicer izteka mandat sedanjemu sklicu državnega zbora, prizadevanje za izvolitev predsednika vlade za tako kratek čas ni smiselno in potrebno," je povedal.
Potrebno je nekaj drugega, vlada s polnimi pooblastili, je poudaril. Nekaj dlje kot 100 dni bo država imela vlado, ki bo opravljala zgolj tekoče posle, kar ni malo. Pahor bo v svojem ravnanju stremel k temu, da se ta čas skrajša, kjer je le smiselno in mogoče.
S takšno odločitvijo je skrajšal 30-dnevni rok, ki ga je imel po odstopu Mira Cerarja z mesta predsednika vlade na voljo za predlaganje novega mandatarja, in tako odprl nekoliko hitrejšo pot predčasnim volitvam.

Bo kandidata predlagal kdo drug?
S seznanitvijo DZ-ja je začel teči 14-dnevni rok, v katerem lahko kandidata za mandatarja predlaga ali najmanj 10 poslancev ali poslanska skupina. Če se to ne bo zgodilo, Pahor 13. aprila pričakuje pisno obvestilo DZ-ja in že naslednji dan (14. aprila) namerava podpisati odlok o razpisu predčasnih volitev.
Te bodo 27. maja ali 3. junija, je napovedal. Izbira bo odvisna od potreb državnega zbora. Poslanske skupine je pozval, naj ga o poteku dogodkov obveščajo. Če bo zaradi normalnega dela na ustavni komisiji in za končanje dela preiskovalnih komisij potrebno podaljšanje, potem bo razpis volitev temu prilagodil. Skrajni rok je 10. junij, 20. maj pa ni mogoč, je dodal.
Če bi v DZ-ju kvalificirani predlagatelj predlagal kandidata za mandatarja, potem bi se roki nekoliko zavlekli. O predlogu bi morali glasovati, sledil pa bi lahko še tretji poskus, saj lahko DZ v 48 urah sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade. Če se zanje odloči, mora o kandidatu glasovati najpozneje v sedmih dneh.
Predsednik države je še poudaril, da glede datuma referenduma o zakonu o drugem tiru nima nikakršnih pooblastil.
Tanko: Potrudili se bomo, da ne bomo ovira
Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je v izjavi za javnost zagotovil, da njegova stranka ne bo prispevala podpisov podpore kandidaturi nepovezanega poslanca Janka Vebra. Ta je že pred časom sporočil, da je pripravljen sprejeti kandidaturo. "Če bi naši poslanci dajali podpise, bi bilo smiselno, da jih dajo kandidatu, ki bi ga mi predlagali, ne nekemu samostojnemu poslancu," je povedal Tanko.
Prvi poslanec SDS-a je bil nadalje mnenja, da tudi svojega kandidata ne bodo iskali. Položaj bodo po njegovih besedah preučili, vendar zavlačevali ne bodo. "Potrudili se bomo, da ne bomo ovira pri razpisu volitev," je dodal.

V SDS-u so se sicer zavzemali za to, da bi bile predčasne volitve 10. junija, pri čemer je Tanko tudi tokrat izpostavil, da morajo v državnem zboru nujno dokončati nekatere pomembne vsebine, to je predvsem zaključiti postopek glede ustavnega zakona za zaščito NLB-ja. Poudaril je še sprejetje poročil preiskovalnih komisij, med drugim je na mizi tudi letno poročilo komisije za nadzor varnostnih služb. "Zadeve je po našem mnenju treba zaključiti, dokler ima državni zbor mandat, po volitvah pa bo najbrž težko zagotoviti udeležbo vseh poslancev, ki ne bodo izvoljeni, kajti lahko se zgodi, da bosta v parlamentu dve tretjini novih poslancev," je poudaril Tanko.

Glede naklonjenosti SDS-a 27. maju ali 3. juniju za parlamentarne volitve je Tanko povedal, da se bodo v SDS sproti odločali, poudaril pa je, da bo treba datum določiti tako, da se bodo zadeve, ki jih ima DZ še na mizi, zaključile, je še dejal Tanko.

V času do volitev bo SDS storil vse, da se zadeve dokončajo, sami pa za sklic izrednih sej nimajo dovolj podpisov in za to potrebujejo še eno poslansko skupino, je spomnil Tanko. Če je DZ-ju v interesu, da pomembne stvari sprejme, Tanko ne vidi težav za sklic izrednih sej.

Tudi drugi za čim prejšnje volitve
Tudi v drugih poslanskih skupinah si želijo čim prejšnjih volitev, a poudarjajo pomen pomembnih vsebin, ki jim mora DZ sprejeti še v tem sklicu, zlasti dokončanje postopka glede dopolnitve ustavnega zakona za zaščito NLB-ja.

Kot kaže iz tokratnih izjav, tudi kandidata za mandatarja ne bodo predlagali. Tako je med drugim zagotovila vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer ter dodala, da sama tudi ne bo prispevala podpisa za katerega koli drugega morebitnega kandidata.

Poslanka NSi-ja Ljudmila Novak je ponovila stališče stranke, da se zavzemajo za čim prejšnje volitve, ker da potrebujemo vlado s polnimi pooblastili.

Izpostavila je sicer pomen dokončanja postopkov glede zaščite NLB-ja, kar pa je tudi po mnenju vodje poslancev DeSUS-a Franca Jurše ključno za ta sklic DZ-ja, če se bodo strokovnjaki poenotili. Bistveno več koristnega po njegovem mnenju v tem mandatu ne bodo naredili, ob čemer Jurša svari pred sprejemanjem zakonov, ki bi imeli velike finančne posledice.

Tudi v SD-ju in Levici so za čimprejšnje volitve, tako kandidata za mandatarja ne bodo predlagali ali podprli.

O tem, katere zakone bodo še poskušali sprejeti v tem mandatu na izrednih sejah, se bo koalicija pogovorila na sredinem srečanju, je pojasnila Kustec Lipicerjeva. Po njenih besedah pa se tudi z drugimi poslanskimi skupinami pogovarjajo o tem, kje imajo skupne točke oz. katere rešitve podpirajo in bi za njihov sprejem lahko dosegli ustrezno večino.