Na sedežu Veterinarske uprave so se sešli predstavniki Državnega središča za nadzor bolezni, ki so Območnemu uradu Vursa Murska Sobota posredovali ukrepe, ki morajo biti izvedeni pri sumljivem gospodarstvu.

Ti vključujejo popis in osamitev osumljenih živali, prepoved njihovega gibanja ter prometa z živili, krmo in opremo, ki bi lahko bili vzrok za širjenje bolezni, postavitev razkuževalnic in drugo.

Pregledi okoli Brežic se nadaljujeo
Sum kuge se je zaradi izbruha na Hrvaškem prvotno pojavil na Brežiškem, a bolezen ni bila odkrita. Kljub temu sedem ekip novomeških veterinarjev ter njihovi celjski kolegi (del območja namreč sega v njihovo pristojnost) v ogroženem 10-kilometrskem pasu na prašičjerejskih kmetijskih gospodarstvih nadaljujejo z odvzemi vzorcev krvi in preverjajo zdravstveno stanje prašičev.

Pregledi bodo končani v petek, naslednji teden pa bodo izvedli tudi preglede v trikilometrskem okuženem pasu. Na podlagi ugotovitev območnega urada Vursa bo Državno središče za nadzor bolezni odločilo o morebitni ukinitvi predpisanih ukrepov.

Bolezen je ljudem nenevarna
Klasična prašičja kuga ni nevarna za zdravje ljudi, se pa zelo hitro širi in povzroča veliko gospodarsko škodo (usmrtitev živali, prepoved prometa, trgovanja in izvoza s prašiči ter z njihovimi izdelki). Bolezen se širi predvsem s premiki okuženih živali in s premiki kakršnih koli predmetov oziroma opreme z okuženega gospodarstva, s krmljenjem s pomijami (kar je v Sloveniji prepovedano od oktobra 2003) ter z nezakonitim vnosom prašičev in izdelkov iz prašičjega mesa. Bolezen se lahko prenaša tudi z obutvijo ali avtomobilskimi gumami.