Predsednik brežiške enote kmetijsko-gozdarske zbornice Franc Pribožič je predlagal, da bi se veterinarjem pri temeljitem nadzoru pridružile tudi druge službe. Izrazil pa je tudi zaskrbljenost zaradi gospodarske škode, ki jo bodo povzročili zaščitni ukrepi veterinarske uprave in dodal, da bi morala država poskrbeti za povračilo izpada prihodka.

Rejci opozarjajo, da bo škodo zaradi zapore prometa s prašiči mogoče oceniti, ko bo ponovno odprto trgovanje in ko bodo znane cene odojkov in prašičev. Odrejeni ukrepi veterinarske uprave na brežiškem območju, kamor segata okuženi in ogroženi pas, in v štirih občinah na severovzhodu Slovenije, kamor sega ogroženi pas, ostajajo.

Test dveh prašičev ovrgel sum na prašičjo kugo
Laboratorijski testi dveh prašičev iz kmetije v Slogonskem niso pokazali, da bi bila prašiča okužena s prašičjo kugo. Veterinarji so opravili obdukcijo in ugotovili, da je eden izmed prašičev, ki je kazal znake bolezni, poginil zaradi zadušitve, ki jo je povzročila obsežna novotvorba iz limfatičnega tkiva.

Za ljudi bolezen ni nevarna
Klasična prašičja kuga ni nevarna za zdravje ljudi, se pa zelo hitro širi in povzroča veliko gospodarsko škodo (usmrtitev živali, prepoved prometa, trgovanja in izvoza s prašiči ter z njihovimi izdelki). Bolezen se širi predvsem s premiki okuženih živali in s premiki kakršnih koli predmetov oziroma opreme z okuženega gospodarstva, s krmljenjem s pomijami (kar je v Sloveniji prepovedano od oktobra 2003) ter z nezakonitim vnosom prašičev in izdelkov iz prašičjega mesa. Bolezen se lahko prenaša tudi z obutvijo ali avtomobilskimi gumami.