Prav tako iz 8 vasi s 121 prašičerejskimi kmetijskimi gospodarstvi, ki imajo okoli 2.500 živali, na kmetijski sejem v Šentjernej, skladno s predpisi, niso pripeljali nobenega prašiča. Strokovnjaki bodo zato do 15. marca še naprej pregledovali širši, 10-kilometrski ogroženi pas.

Del slovenskega ozemlja v okolici Brežic je ogrožen zaradi okužbe živali s klasično prašičjo kugo v hrvaškem kraju Vučilčevo, ki leži približno 500 metrov od državne meje.

Vurs opozarja vse rejce prašičev, naj bodo posebej pozorni na morebitne znake bolezni pri prašičih, to je povečano temperaturo, težko hojo, zmanjšan apetit. Ob znakih obolelosti naj rejci nemudoma obvestijo veterinarja.

Za ljudi bolezen ni nevarna
Klasična prašičja kuga ni nevarna za zdravje ljudi, se pa zelo hitro širi in povzroča veliko gospodarsko škodo (usmrtitev živali, prepoved prometa, trgovanja in izvoza s prašiči ter z njihovimi izdelki).

Bolezen se širi predvsem s premiki okuženih živali in s premiki kakršnih koli predmetov oziroma opreme z okuženega gospodarstva, s krmljenjem s pomijami (kar je v Sloveniji prepovedano od oktobra 2003) ter z nezakonitim vnosom prašičev in izdelkov iz prašičjega mesa. Bolezen se lahko prenaša tudi z obutvijo ali avtomobilskimi gumami.