Kmetijsko-gozdarski zavodi z območja Štajerske in Koroške so se v Majšperku sestali z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec in spregovorili o pomenu govedoreje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Kot so poudarili predstavniki kmetijskih zavodov, kar 57 odstotkov vseh kmetijskih površin v obdelavi predstavljajo trajna travinja, od tega je 70 odstotkov teh prav na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Takšna območja v večini primerov obdelujejo srednje velike kmetije, ki pa v zadnjih letih niso dobile naložbenih podpor.

Po podatkih, ki sta jih predstavila Andrej Toplak s ptujskega in Tadej Virk s celjskega kmetijskega zavoda, je število govedorejskih kmetij, s tem pa tudi krav molznic in krav dojilj, zelo upadlo, zato je nujno potrebna sistemska podpora države. V nasprotnem primeru je namreč na teh pretežno hribovskih območjih z veliko gotovostjo pričakovati nadaljnje opuščanje kmetovanja in zaraščanje zemljišč.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je poudaril, da je govedoreja ključna tako za samooskrbo kot tudi za ohranjanje podeželja, njegovo poseljenost, ne nazadnje pa tudi za obstoj kmetijstva v Sloveniji. "Naša država je na področju kmetijstva specifična in strukturno drugačna od drugih evropskih, večinoma ravninskih držav, zato so ukrepi nujni," je dejal. Obdobje 2014–2020 je Slovenija po njegovih besedah "vzela nekoliko preveč z levo roko", kar se je izkazalo zlasti v času mlečne krize v letih 2014 in 2015. Pri tem je omenil tudi ukinitev podpor kravam dojiljam, zaradi česar rejci niso več videli prave perspektive in so svojo dejavnost začeli opuščati.

Ministrica bolj optimistična

Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec meni, da so pred njimi številni izzivi, ki so predvsem odraz stanja v tem sektorju in so rešljivi pred vstopom v novo finančno perspektivo. Hiter pregled predlaganih ukrepov po njenih besedah kaže, da jih kar nekaj prihodnja finančna perspektiva že nakazuje kot rešitve v sklopu neposrednih plačil. Nekateri predlogi so po njenih besedah precej tehnične narave in so povezani z različnimi nakloni površin in omejitvenimi dejavniki. Kot je dejala, težko že zdaj odgovori na vse, saj so nekatere stvari tudi za njo še neznanka, kar se tiče prihodnje perspektive.

"Zagotovo pa bo pri neposrednih plačilih šlo za kapico, kjer bodo plačila navzgor omejena, ter za degresijo glede na površine, kar pomeni, da se pomikamo v korist srednje velikih družinskih kmetij. Ob tem pa ne gre pozabiti, da skupna kmetijska politika na evropski in nacionalni ravni še vedno teži k povečevanju kmetijskih površin in bo treba najti primerno kombinacijo rešitev," je ob tem dodala Pivčeva. Kar nekaj je po njenem mnenju tudi uresničljivih predlogov o tem, kako oblikovati prihodnji program razvoja podeželja na področju naložbenih vlaganj. Tudi te bodo skušali kar najbolj upoštevati pri pripravi strateškega načrta za prihodnje finančno obdobje.

Na vprašanje, ali so morda težave v govedoreji vendarle manj pereče kot v prašičereji, ministrica odgovarja, da je sektor govedoreje bolj povezan in bolje organiziran, hkrati pa tudi močnejši in večji. Zato se občasno v tem sektorju nabere več težav, tudi zaradi različne specifike območij, na katerih je govedoreja prisotna, torej tistih z omejenimi dejavniki v hribovskih delih kot tudi na ravninskih območjih, ki imajo prav tako svoje težave in posebnosti.