Komisija DZ-ja za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) je na zaprti seji ugotovila, da se pričanje nekdanjih direktorjev Sove o prisluškovalni aferi ne sklada s pričanjem nekdanje slovenske agentke v arbitraži o meji s Hrvaško Simone Drenik. Tako je po seji povedal predsednik komisije Matej Tonin (NSi).

Knovs je o prisluškovalni aferi opravil pogovore z nekdanjim direktorjem Sove Andrejem Rupnikom ter nekdanjo slovensko agentko in arbitrom v arbitraži o meji s Hrvaško Drenikovo in Jernejem Sekolcem. V preteklosti je na Knovsu pričal tudi nekdanji direktor Sove Zoran Klemenčič.

"Njihovo pričanje je bilo navzkrižno," je dejal Tonin, ki pa se v podrobnosti ni spuščal.

Napovedal je, da bodo na prihodnji seji (4. junija) opravili pogovore še s preostalimi nekdanjimi direktorji Sove in nadaljevali preverjanje, kateri del zgodbe drži.

Kot je dejal, je ena ključnih ugotovitev tokratnih pričanj, da je šla Hrvaška v arbitražni postopek neiskreno in da je ves čas postopka iskala načine, kako se umakniti iz arbitraže. Na seji so lahko slišali številne primere, kako se je Hrvaška trudila kršiti arbitražni postopek in spodbujati slovensko stran, da bi oporekala postopku, je povedal Tonin.

Po njegovih besedah prav tako ne morejo izključiti, da je hrvaška obveščevalna služba za svoje interese pridobila kogarkoli, ki je bil blizu informacijam o postopkih slovenske strani.

Pričanja so tudi pokazala, da so bile v arbitražnem postopku številne pomanjkljivosti v varnostni kulturi in osveščenosti. Komisija zato po Toninovih besedah preverja, kaj je šlo v preteklosti narobe, da se tako velike strateške napake ne bi ponovile v prihodnosti.

Tonin je še dejal, da je Sekolec, ki so ga ujeli med prisluškovanjem njegovim pogovorom z Drenikovo, pred komisijo izrazil obžalovanje za storjeno napako.

V zvezi s prisluškovalno afero bosta 28. junija pred Knovsom pričala tudi nekdanja zunanja ministra Samuel Žbogar in Karl Erjavec, v komisiji pa razmišljajo, da bi na pogovor povabili še Vlasto Vivod in Tomaža Kunstlja.

Tonin je napovedal, da bodo končno poročilo, ki bo imelo oznako zaupno, verjetno pripravili v juliju, z njim pa bodo seznanili vse poslance DZ-ja. Kakšne bodo posledice in rezultati tega poročila, je po njegovih besedah odvisno od politične volje večine v parlamentu.

Rupnik in Drenikova sta bila po prihodu iz "tihe sobe" v kleti DZ-ja redkobesedna, Sekolec pa se je celo izmuznil novinarjem in iz parlamenta odšel po drugi poti.

Rupnik ni želel dati izjave za medije, češ da je zavezan molčečnosti, Drenikova, ki je v DZ prišla v spremstvu odvetnika, pa je dejala, da je odgovorila na vsa vprašanja, ki so v pristojnosti komisije. Ob tem je izrazila upanje, da se bodo "po seji vse razprave o že razsojenih dokončnih zadevah prenehale v dobrobit Republike Slovenije".

Posnetki pogovorov Drenikove in Sekolca so leta 2015 povzročili precejšnje zaplete v arbitražnem procesu za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Sosednja država je nato sporočila, da izstopa iz procesa, ker da je "nepovratno kompromitiran".

Arbitražno sodišče samo se je sicer po zamenjavi slovenskega in hrvaškega arbitra, ki sta odstopila, leto dni pozneje odločilo, da je Slovenija s temi pogovori sicer storila prekršek, a ne takšne narave, da sodišče ne bi moglo končati dela. Konec junija 2017 je nato izdalo končno razsodbo o poteku meje med državama, ki pa jo priznava le Slovenija.

Knovs je pregledoval dokaze na Sovi
Delegacija Knovsa pod vodstvom Tonina je 10. aprila že obiskala sedež Sove in si ogledala dokaze, povezane s hrvaškim prisluškovanjem, tudi slovenskim novinarjem. Med drugim je Tonin tedaj pojasnil, da so imeli že 14. decembra 2016 – torej še v prejšnjem sklicu parlamenta – dokaze, da je prisluhe pogovorov med Drenikovo in Sekolcem izvedla hrvaška obveščevalna služba SOA.