Nista je podpisala, čeprav je minister Židan pretekli mesec celo sam pozival ljudi, naj še naprej jedo med, saj ga zajtrkuje tudi sam, in čeprav je bilo prav njegovo ministrstvo za kmetijstvo naročnik analize, ki je ugotovila, da med z ostanki amitraza ne predstavlja tveganja za zdravje. Iz ministrovega kabineta so sporočili, da "varnost živil zagotavlja sistem nadzora, ne minister". Isti odgovor je prišel tudi iz kabineta ministrice za zdravje, kjer še pojasnjujejo: "Tako v EU kot tudi v Sloveniji je varnost in kakovost živil odgovornost proizvajalca živil."

Čebelarska zveza Slovenije vztraja, da mora odgovornost prevzeti vodja inšpektorjev za varno hrano Andreja Bizjak, ker je ocenila, da je kar tretjina medu v Sloveniji oporečnega. Bizjakova naj bi bila sicer pobudnica hišne preiskave pri vrhniškem podjetju, ki je prodajalo sporna zdravila za zdravljenje bolezni pri čebelah.

Kot smo neuradno izvedeli, so čebelarji pred tem ocene tveganja opravljali kar sami. Nedavno je v javnost pricurljala notranja analiza propolisa, ki je pokazala sum na to, da so lahko tudi v propolisu ostanki nevarnih kemikalij. Pristojne institucije (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalni veterinarski inštitut in Zdravstveni inšpektorat, ki je pristojen za uradni nadzor prehranski dopolnil) so zatrjevale, da so zanjo izvedele iz medijev.

Čebelarjem se zdi nenavadno, da se afere pojavljajo ravno v obdobju, ko slovensko čebelarstvo doživlja vzpon. Promocija slovenskega medu prek projekta Slovenski zajtrk je bila zelo uspešna, slovenski med pa je vedno bolj pripoznan tudi v tujini. Pojavljajo se namigovanja, da za celotno zadevo stoji močan gospodarski lobi, ki želi spodkopati njihovo (do zdaj) vse bolj uspešno prodajo medu.

Med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali nedovoljena sredstva, ni varen in ga je treba izločiti iz prometa, je decembra lani v izjavi za javnost poudaril vodja Centra za zastrupitve UKC-ja Ljubljana Miran Brvar. Hkrati je opozoril, da gre za strupene stvari, ki so za zdravje nevarne že v majhnih količinah. Brvar vse od izbruha afere zadeve ne želi več komentirati.

Če sklenemo: ministra za kmetijstvo in zdravje s svojim podpisom ne moreta zagotoviti, da je slovenski med varen, čeprav to zagotavljajo institucije, ki skrbijo za varnost živil. Notranji nadzor propolisa po naključju pride v javnost šele po kakem letu, ko je bil izveden, in zanj ni vedel nihče, ki bi o tem moral biti obveščen. In ne nazadnje: ob izbruhu afere med opozarjanja, da so lahko ostanki kemikalij v medu zdravju škodljivi tudi v majhnih količinah, po dveh mesecih pa: med je varen.