Borut Sajovic, vodja poslanske skupine LDS-a, je za MMC povedal, da jih veseli, da je bila odločitev, ki je po njegovih besedah sicer pričakovana, sprejeta. Prav tako so veseli visoke enotnosti sodnikov. Sajovic meni še, da je to dober korak v smeri nadaljevanja reševanja mejnega vprašanja.

Podobno menijo v poslanski skupini DeSUS-a; Joško Godec je za MMC namreč dejal, da odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo.

Miran Potrč, SD, pa je povedal, da so v poslanski skupini SD-ja odločitve vesli, saj je tako odprta pot za odločanje v državnem zboru. Opozoril je tudi na enotnost ustavnih sodnikov, ki, kot meni, kaže na to, da je odločitev posebej tehtno premišljena.

Takoj po po tej odločitvi so bili poslanci SD-ja mnenja, da bi bilo predhodni posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu smiselno izvesti (kot je znano so se po koalicijskem sestanku odločili drugače). Potrč je tako dejal, da bi bila s tem zagotovljena možnost, da se državljane celovito informira o vsebini arbitražnega sporazuma, o poteh, po katerih se bo odločalo o meji med Slovenijo in Hrvaško, in tudi o posledicah, ki jih to lahko ima za dvostranske odnose.

Juri: Upamo na streznitev vseh političnih akterjev
"V poslanski skupini Zaresa smo tako kot vlada vselej verjeli v ustavnost arbitražnega sporazuma in njegovo skladnost s Temeljno ustavno listino RS. Naše prepričanje je zdaj potrjeno tudi s kvalificiranim mnenjem ustavnega sodišča," je sporočil Franco Juri. Tudi v Zaresu menijo, da je naslednji korak referendum. Juri opozarja še, da je rešitev mejnega vprašanja vsenacionalni projekt, kjer je zaželeno soglasje vseh političnih strank, zato upajo na "streznitev vseh političnih akterjev in da bo kakršna koli zloraba tega vprašanja v notranjepolitične namene neaktualna".

V Zaresu še pričakujejo, da bodo sporazum in korekten konec dolgotrajnega in obojestransko škodljivega spora s sosednjo državo podprli tudi državljanke in državljani Slovenije.

Žerjav: Ne moremo reči, da so sodniki sporazum podprli
Predsednik SLS-a Radovan Žerjav opozarja, da ustavno sodišče sploh ni presojalo o primernosti sporazuma. Kot ugotavlja SLS, je sodišče namreč izrecno poudarilo, da se ni spuščalo v oceno primernosti arbitražnega sporazuma niti ni o njem podalo kakršne koli vrednostne sodbe. Po Žerjavovem mnenju se je tudi jasno distanciralo od možnosti, da bi lahko prišlo do interpretacije, da je pri odločitvi ustavnih sodnikov šlo za podporo arbitražnemu sporazumu.

"Nasprotno – iz danes objavljenega mnenja Ustavnega sodišča RS je mogoče razbrati, da gre pri arbitražnem sporazumu vendarle za ustavno materijo in zato v SLS-u pričakujemo, da bo mnenje Ustavnega sodišča RS spoštovano tudi v tej smeri, torej da bo Državni zbor RS o arbitražnem sporazumu odločal z dvotretjinsko večino," še pravi Žerjav.

Žerjav še opozarja, da Ustavno sodišče RS v 62. točki izreka odločitve samo ugotavlja, da je dopuščena možnost, da bo lahko rezultat sporazuma neustaven, a temu takrat ne bo mogoče ugovarjati.

Ključno vprašanje je po prepričanju SLS-a ravno primernost arbitražnega sporazuma, do katerega pa se Ustavno sodišče RS ni opredelilo. "Kot smo v SLS-u že večkrat poudarili, je ta arbitražni sporazum absolutno nedopusten in škodljiv za Slovenijo ter ne zagotavlja celovitosti Piranskega zaliva, teritorialnega stika Slovenije z mednarodnimi vodami, ozemlja na levem bregu Dragonje in levem bregu Mure pri Hotizi, ki je po prepričanju SLS-a nedvomno slovensko in ga Hrvaška zaseda nezakonito," znova poudarja Žerjav.

Jelinčič: Velja pravo iz leta 1918
Da odločitev ustavnega sodišča ni konsenzualna, ta je bila sprejeta s preglasovanjem, pravna mnenja pa niso enaka, pa pravi prvi mož SNS-a Zmago Jelinčič. Za MMC je dejal še, da tudi to, da je bil obravnavan le en člen, meče dvom na odločitev.

Pravi, da je ustavno sodišče dejalo še, da sporazum ne določa same meje, govori pa, da je treba uporabiti mednarodno pravo, kar pomeni, da moramo upoštevati, da so bile meje znotraj nekdanje Jugoslavije, tako kraljevine kot vseh ureditev do SFRJ, zgolj administrativne. To pomeni, tako Jelinčič, da v tem sporu velja mednarodno pravo, ki je bilo zadnje relevantno, to pa je bilo tisto iz leta 1918, "kar pomeni, da je meja med državama pri Reki, celotna Istra gre v Slovenijo, pa tudi ves levi breg Drave".

Iz SDS-a pa so sporočili, da odločitev ustavnega sodišča še preučujejo, svoje stališče pa bodo sporočili v sredo.