Po dopolnilu bi se za 3,5 odstotka uskladile le tiste, priznane do konca leta 2010, pokojnine, priznane v letu 2011, za 1,7 odstotka, vse preostale pa za odstotek. Prav tako za en odstotek bi se uskladile tudi najnižje pokojnine, zagotovljene pokojnine in najnižji znesek invalidske pokojnine. Dodatna uskladitev pokojnin, ki jo predlagajo v koaliciji, bi se izvedla s 1. januarjem.

DZ naj bi predlog novele obravnaval na izredni seji, ki so jo zahtevali poslanci SDS-a, NSi-ja, SMC-ja, DeSUS-a, SNS-a, poslanca narodnih skupnosti in nepovezana poslanka Mateja Udovč. O sklicu seje se bo v torek dogovoril kolegij predsednika DZ-ja, seja pa je predvidena za 13. januar.

Poslanska skupina DeSUS-a želi s predlogom novele dokončno odpraviti zaostanek zaradi prenizko izplačanih pokojnin med gospodarsko krizo. Vendar pa so na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) izračunali, da je primanjkljaj iz časa gospodarske krize le še pri upokojenih do vključno leta 2010, in sicer v vrednosti 3,5 odstotka, in pri upokojenih v letu 2011 v vrednosti 1,7 odstotka.

Po redni uskladitvi pokojnin v januarju lani pa je ta primanjkljaj večji za dodatno odstotno točko, ker je bila zaradi načina pri izračunu rasti povprečne plače, povezanega z epidemijo covida-19, uskladitev izvedena v vrednosti 2,5 namesto 3,5 odstotka. Za en odstotek so bili iz istega razloga prikrajšani tudi upokojeni v lanskem letu.

Poslanske skupine koalicije so dopolnilo pripravile tudi na podlagi Zpizovih izračunov. Po podatkih Zpiza bi bilo treba za izvedbo dopolnila na letni ravni zagotoviti 145 milijonov evrov.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ocenjujejo, da predlagano koalicijsko dopolnilo odpravlja zaostanke pri usklajevanju pokojnin, medtem ko predlog DeSUS-a ohranja neenakosti med upokojenimi v različnih obdobjih.

Zadnja izredna uskladitev je bila decembra 2020, povišanje pa je bilo dvoodstotno.