Poslanci Zaresa, SD-ja in LDS-a so na novinarski konferenci predstavili predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o trgovini z orožjem v letih 1990-1994, ki ga bodo še danes vložili v parlamentarni postopek.

Poslanec Zaresa Tadej Slapnik je pojasnil, da so se za ta korak odločili, ker po 20 letih še vedno ni znan obseg orožarskih poslov in tudi ne višina pridobljenih sredstev iz tega naslova, kar je po njegovem tudi razlog, da se ta tema nenehno vrača v politično in javno obravnavo.

Slapnik: Zakon bo omogočil razkritje dejstev o trgovini z orožjem
Zakon naj bi tako omogočil "razkritje dejstev o trgovini z orožjem in preseganje vsakršnih neobjektivnih medsebojnih obtožb, namenjenih političnim diskreditacijam". Kot pravi Slapnik, je namen zakona, da razdeli trgovino z orožjem na del, ki obsega trgovino za potrebe lastne oborožitve pred in med osamosvajanjem, in na čas po osamosvojitvi, ko je Slovenija z orožjem pomagala Hrvaški in BiH-u.

Ali se je trgovalo z gotovino? Kje je ta gotovina? Kje so evidence o prodanem orožju, ki je bilo v lasti Slovenije? So trgovci z orožjem kupovali orožje v tujini in ga prodajali naprej? Ali so bili zaradi tega vojni dobičkarji? To so po Slapnikovih besedah vprašanja, ki naj bi z novim zakonom dobila odgovore.

Pojasnil je še, da bo zakon omogočil dostop do dokumentov različnih ministrstev, predsedstva RS in državnega zbora, ki bodo morali dokumente objaviti na svojih spletnih straneh. Meni, da bi zakon lahko bil sprejet že na junijski seji državnega zbora.

Bevk za moralno in politično obsodbo vojnega dobičkarstva
"Če je orožarska afera mati vseh afer, potem je prav, da pridemo tej zgodbi enkrat tudi do konca," je povedal Samo Bevk (SD) in dodal, da se s tem zakonom na neki način ustanavlja javna študijska knjižnica za branje teh arhivskih in drugih dokumentov. Prepričan je tudi, da bi moral tudi državni zbor sprejeti moralno in politično obsodbo vojnega dobičkarstva.

"Vprašanje je, ali je bilo v preteklosti vse primerno zakonom in etičnim standardom, ko je šlo za trgovino z orožjem, ko je šlo za to, da so bile nekatere stvari narejene za dobro države. Kot pravijo priče, je bilo veliko nemoralnega in neetičnega. Pravijo, da je šlo za korist posameznikov in se je pod nekatere plemenite cilje skrivalo tudi nečednosti," je dejal Tone Anderlič (LDS).

Zatrdil je, da ni cilj, da bi kogar koli postavili pred sodišče ali preganjali, temveč gre po njegovem za ugled institucij države. "Bil bi zelo nesrečen, če bi ugotovili, da so se posamezni državljani ali državljanke okoristili na način vojnih dobičkarjev, kar je najbolj zavržno dejanje, ki si ga lahko zamislimo," je sklenil.

SDS: Tako nepopolnega zakona ne bomo sopodpisovali
K sopodpisu predloga zakona so v koaliciji povabili tudi opozicijske stranke, vendar se je odzval le DeSUS. SDS je v odgovoru koaliciji zapisal, da njihov predlog samo delno in izbrano odpira dokumente, povezane z osamosvajanjem Slovenije in trgovine z orožjem, zato predlagajo, da ga dopolnijo s predlogi, ki so jih podali, tako nepopolnega zakona, kot trdijo, pa ne bodo sopodpisali.

V SDS-u med drugim ugotavljajo, da so pri nekaterih tajnih dokumentih navedene točne strani, ki naj bi postale javne, kar po njihovem kaže na to, da so predlagatelji vanje že nepooblaščeno vpogledali.

SDS: Zakon mora zaobjeti vso trgovino z orožjem
Ker je pripravljen poseben zakon, ga je po mnenju SDS-a potrebno napisati tako, da bo zaobjel vso trgovino z orožjem. Že naslov zakona, ki je predlagan je zanje nesprejemljiv, saj naj bi že vnaprej prejudiciral domnevno trgovino z orožjem.

Zato predlagajo, da bi se naslov zakona glasil: Predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do vseh dokumentov, ki govorijo o postopkih priprav in izvedbe obrambe Republike Slovenije in o pomoči Republiki Hrvaški in Republiki Bosni in Hercegovini v letih 1990 – 1994.

"Mislimo, da je nujno potrebno dodati, da se umakne stopnja tajnosti iz vseh dokumentov vlade, MORS-a, MNZ-ja, SOVE, ki se nanašajo na priprave in izvedbo osamosvojitve in obrambe Republike Slovenije in pomoči Hrvaški in BiH-u," trdijo v največji opozicijski stranki.

"Vsi pogovori med Kučanom in Čengičem morajo biti javni"
Trdijo tudi, da bi morali postati javni vsi zapiski pogovorov med nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom in Hasanom Čengičem, v predlog zakona pa, kot trdijo, tudi niso vključena gradiva t. i. Černačeve komisije in Cviklove komisije. Prav tako po njihovem manjkajo določbe, ki bi se nanašale na nakupe orožja v Izraelu v času ministrov Kacina in Turnška.

Slapnik je že izrazil pripravljenost, da predlagatelji upoštevajo predloge SDS-a.