Napetosti v koaliciji se v zadnjem času stopnjujejo - DeSUS se ne strinja s pokojninsko reformo, med strankami SD in Zares se pojavljajo nesoglasja predvsem na energetskem področju, težave pa se pojavljajo tudi znotraj največje parlamentarne stranke zaradi projekta TEŠ 6, razrešitve direktorja Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika, pisma Sebastjana Jeretiča premierju Pahorju itd.

"Obsesija s konflikti in spori je dejansko tudi medijsko povzročena," je prepričan predsednik Liberalne Akademije Darko Štrajn in dodaja, da se mediji "fokusirajo predvsem na spore in velik del medijev živi od tega. Tudi če sporov ne bi bilo, bi si jih bilo treba izmisliti." Štrajn ob tem še opozarja, da se to stanje v medijih preslikuje tudi na politike. "Tako imamo razne zapletene igre sporočil in nato nasprotnih sporočil ter osebe, ki so ob tem užaljene, osebe, ki so po krivici diskvalificirane, osebe, ki so po pravici diskvalificirane, in vse skupaj se konča v borbi za pogled volivca, da bo prepoznal našo resnico," je prepričan.

Da strank DeSUS tako trdno vztraja pri svojem stališču glede (ne)zamrznitve pokojnin ni po mnenju sogovornikov nič nenavadnega. Oba poznavalca se strinjata, da se DeSUS s svojim ravnanjem trudi narediti vtis na svoje volivce, ob tem pa opominjata, da si stranka upokojencev verjetno ne more in ne sme privoščiti odhoda iz koalicije.

Makarovič: DeSUS si tako povečuje priljubljenost
Makarovič tako pravi, da si DeSUS z nasprotovanjem intervencijskem zakonu "očitno povečuje popularnost med volivci, saj njegova podpora, kot kažejo ankete, narašča toliko bolj, kolikor bolj je distanciran od vladne politike, še posebej pa od njene politike na pokojninskem področju". Ob tem dodaja: "/i/zvorno napako pa je naredil že trojček SD-Zares-LDS, ker ni poskrbel za tesnejšo integracijo DeSUS-a v vlado." "Vsekakor pa sta obe strani v precej čudaškem položaju, saj v normalnih razmerah stranka, ki ne podpira proračuna in ključnih ukrepov vlade, iz koalicije izstopila ali pa bi bila iz nje izključena," še pravi Makarovič.

Cilj DeSUS-a ni odhod iz koalicije
"DeSUS mora pošiljati ustrezne signale svoji volilni bazi, v kateri so pretežno upokojenci. Ne morejo si privoščiti, da bi njihovi volivci rekli, da ničesar ne naredijo. DeSUS-ova igra je tako zelo preprosto razvidna," pa pravi Štrajn in dodaja, da stranki hkrati ni v interesu, da bi odšli iz koalicije, "ker s tem ne moreš pridobiti informacij iz prve roke, ne moreš sodelovati pri pripravi odločitev, pa tudi zgodovina kaže, da stranke, ki izstopijo iz koalicije, na volitvah ne pridejo dobro skozi".

"Spori bi lahko bili popolnoma normalni"
Kako globoke korenine pa imajo spori med strankama Zares in SD? Štrajn dopušča možnost, da spori obstajajo, "a vprašanje, če so tako intenzivni, kot je predstavljeno v medijih". Energetika je gotovo eno najpomembnejših infrastrukturnih področjih, priznava in dodaja, da bi bilo nenavadno, če to ne bi imelo povezave s politiko. "Težko pa rečem, kaj se tukaj pravzaprav dogaja," je še dejal predsednik LA-ja in opozoril: "Trenutno nimamo le gospodarske krize, ampak tudi krizo zdrave pameti. Imamo krizno situacijo, v kateri se strahovi pomnožujejo, in imamo spore, ki bi lahko bili popolnoma normalni. Ob tem pa imamo medije, ki prispevajo bolj k temu, da se zadeve zameglijo, kot pa da bi bile transparentne."

Markarovič: V ozadju določene igre, ki jih ne poznamo
Makarovič pa izpostavlja neki drug vidik: "Izjemno velik vpliv Zaresa v tej vladi je že ves čas presenetljiv, saj ni sorazmeren niti z njenim volilnim rezultatom leta 2008, še manj pa z njeno zdajšnjo težo, saj bi v primeru predčasnih volitev skoraj zagotovo izpadla iz parlamenta. Takšne stranke navadno nimajo velikega manevrskega prostora, a Zares je očitno izjema." Po njegovem mnenju zato ni težko razumeti nejevolje v SD-ju, pravi in dodaja: "Konstantno Pahorjevo popuščanje Golobiču je zato zelo verjetno odraz določenih iger v ozadju, ki jih ne poznamo in lahko o njih le ugibamo."

SD ima težave, a ne nujno usodne
Težave, s katerimi se trenutno sooča stranka socialnih demokratov, po mnenju Štrajna niso nič posebnega: "V SD-ju se dogaja to, kar v vseh levih strankah po Evropi. To je nihanje od vztrajanja pri ideologiji socialne države in bližanja konservativnim konkurentom. Pahor vodi politiko večjega kompromisa s kapitalom, kot bi bilo običajno v levičarskem pogledu." V SD-ju je po njegovem mnenju mogoče najti tako ljudi, ki s seboj nosijo "nekaj starih spominov na socializem, so pa po drugi strani tudi pogledi, ki iščejo novo formulacijo levice".

Po drugi strani pa Makarovič povsem razume nezadovoljstvo s Pahorjevim načinom vodenja stranke SD. Po njegovem mnenju je pomembnejše "vprašanje, ali vsi tisti v SD-ju, ki Pahorju nasprotujejo, dejansko zmorejo enotno nastopiti proti njemu in ponuditi določeno alternativo."