Koalicijski vrh zaradi odsotnosti predsednika DeSUS-a in zunanjega ministra Karla Erjavca ni bil sklepčen, zato se o zdravstveni reformi danes niso pogovarjali, prav tako beseda ni tekla o vplivu Agrokorjevih težav na Mercator.

So se pa dotaknili težav na mejnih prehodih konec tedna, ko so tam nastajale večkilometrske kolone, je dejala vodja poslancev SMC-ja Simona Kustec Lipicer. Kot je pojasnila, so se strinjali, da je nadzor na meji potreben, a je treba poiskati mehkejše načine, kako ga izvajati v praksi, da bo nadzor izvedljiv in bo omogočil nemoten potek na mejnih prehodih.

Slovenija imela pripombe, a ni dobila podpore
Premier Miro Cerar jih je seznanil s tem, da glede tega potekajo pogovori na ravni Evropske komisije, kjer so prisotni tudi slovenski predstavniki. Pozneje je spomnil, da Slovenija v postopku priprave in sprejema evropske direktive dala več pripomb in predlagala, da se sprejme v bolj življenjski, mehkejši obliki. Vendar pa predlogi Slovenije niso dobili podpore večine držav.

Poudaril je, da Slovenija uredbo dosledno spoštuje, medtem ko se "Hrvaška na to odziva nekoliko drugače". Je pa priznal, da slovenska stran v okviru uredbe prehaja na mehkejše ukrepe, ki so še vedno v skladu z uredbo.

Slovenija začasno opustila strog nadzor
Z notranjega ministrstva so v ponedeljek sporočili, da se je policija na podlagi analize tveganja in ocene razmer na zunanji schengenski meji odločila, da je - upoštevajoč načelo sorazmernosti - začasno opustila sistematični nadzor pri potnikih, ki so predstavljali manjše varnostno tveganje. "Ukrep ne predstavlja odstopa od veljavnega schengenskega pravnega reda, saj so tovrstni postopki v že omenjeni uredbi tudi predvideni," so poudarili.

Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopoulos je ob tem opozoril, da je treba pri morebitnem odstopanju od pravil obvezno izvesti oceno varnostnega tveganja, in za ta teden napovedal poseben sestanek s strokovnjaki iz članic, na katerem bodo govorili o težavah.

V Bruslju v sredo poseben sestanek
Evropska komisija je medtem potrdila, da bo v sredo dopoldne v Bruslju potekal poseben sestanek komisije s strokovnjaki držav članic glede izvajanja uredbe o sistematičnem nadzoru potnikov na zunanjih schengenskih mejah. Kot so pojasnili, bodo na njem govorili o težavah, ki se zaradi izvajanja novih pravil pojavljajo na mejah.

Kritiki tudi iz vrst opozicije
Tudi opozicija je kritična do posledic, ki jih je konec tedna na meji s Hrvaško prinesla uredba o poostrenem nadzoru na zunanji schengenski meji. V ZL-ju menijo, da poostren nadzor na meji ni potreben, v SDS-u in NSi-ju pa so kritični zlasti do pripravljenosti vlade na izvajanje evropske uredbe.

Poslanec ZL-ja Matej T. Vatovec je prepričan, da bi bile stvari realnejše, če ne bi v času od izbruha begunske krize tako slovenska vlada kot EU začela "paranoične politike".
"Zapiranje meja in poostrene kontrole delajo več sivih las državljanom in državljankam kot pa potencialnim teroristom," je še dejal Vatovec, ki meni, da bi morali na ravni EU-ja najti druge rešitve v boju proti terorizmu, ker tudi poostren nadzor na mejah ni nujno učinkovit.

Poslanka NSi-ja Iva Dimic pa je poudarila, da sami sicer podpirajo poostren nadzor, ker "vemo, kam je nenadzorovan prehod pripeljal celotno Evropo", ob čemer je spomnila na teroristične napade. Vendar pa so kritični do vlade, saj se sprašujejo, ali so zadostno kadrovsko in tehnično opremili zunanjo schengensko mejo. "V vso zgodbo smo šli malo nepripravljeni. Če smo vedeli, v kaj gremo, bi lahko tudi zaprosili za pomoč Frontexa vsaj pri zagonu izvajanja poostrenega nadzora na zunanji schengenski meji," je dejala in opozorila še na bližajoče se praznike, ko bodo mejni prehodi še bolj prometno obremenjeni.

Predsednik SDS-a Janez Janša pa je v svojem zapisu na Facebooku spomnil, da je vlada leta 2015 že mesece vnaprej vedela, da prihaja prebežniški val, "pa niti sendvičev za policiste niso pripravili". Podobno se po njegovih navedbah dogaja tudi danes: "Posledica padca meja EU-ja je nova uredba, ki sedaj zaostruje prehod meje za državljane držav članic EU-ja. Mesece prej so Cerar, Židan in Erjavec vedeli, da bo uveljavljena 7. aprila 2017. In spet niti sendvičev niso pripravili," je zapisal. Pravi, da so neobvladljivi zastoji spet nastali predvsem na meji med Hrvaško in Slovenijo, čeprav uredba velja za celoten EU. "In spet ni nihče odgovoren," je opomnil. Vrh slovenske policije je po njegovih navedbah "preveč zaposlen s ščitenjem banksterjev in preganjanjem opozicije, da bi sam v sklopu manevrskega prostora, ki ga daje uredba, ravnal razumno".