Kot so poudarili predstavniki vseh treh koalicijskih strank, se z novelo izenačujejo pravice žensk v istospolnih partnerskih zvezah in samskih žensk s pravicami heterospolnih parov, ki za zanositev potrebujejo biomedicinsko pomoč. Novela zakona hkrati sledi odločitvi ustavnega sodišča, ki je novembra lani trenutno zakonsko ureditev, po kateri samske ženske in ženske v istospolnih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, prepoznalo kot neustavno.

Besedilo novele zakona so po besedah Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice več mesecev usklajevali z različnimi deležniki, tudi z ministrstvom za zdravje. Ureditev, kot jo ureja novela, po njegovih besedah poznajo številne države v Evropi in po svetu. "Verjamemo, da bomo po dobrih 20 letih diskriminacijo odpravili, čeprav je za številne ženske to nekaj, kar se ne da odpraviti za nazaj," je dejal Vatovec. Kot so v Levici izpostavili v pisnem sporočilu, so namreč v tem času številne ženske, ki so želele zanositi, že prestopile svojo rodno dobo in posledice so v takih primerih nepopravljive.

Kot je še dejal Tašner Vatovec, gre sicer za izpolnjevanje odločbe ustavnega sodišča, tako da naknadni zakonodajni referendum po njegovem mnenju "ni v igri" oz. da ustavno sodišče, če bi poskusili z njim, s tem ne bo imelo težav. Opozicije sicer po njegovih besedah ne gre podcenjevati in bo vedno našla "kakšen način". Vendar pa Vatovec verjame, da bo zakon sprejet in uveljavljen.

Poslanka Svobode Janja Sluga je spomnila, da so se že ob odločitvi ustavnega sodišča zavezali k njeni čim hitrejši implementaciji in zagotovitvi pravice do "svobodnega odločanja o rojstvu otrok za vse člane in članice naše družbe". "Zakon ne prinaša samo pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo, temveč pomeni tudi priznanje vseh raznolikih družin, ki v družbi že obstajajo." Kot je dodala Sluga, prinaša tudi modernizacijo in napredek ter demokratizacijo in spoštovanje človekovih pravic samskih žensk in žensk v istospolnih skupnostih. "Pravica samskih žensk in tistih, ki so v istospolnih skupnostih, mora biti enaka kot pravica tistih, ki so v heterogenih skupnostih, tako je odločilo ustavno sodišče," je poudarila poslanka Svobode.

"Kot koalicija smo takoj po odločbi ustavnega sodišča dali zavezo, da bomo diskriminatornost odpravili," je dodal Jani Prednik iz SD-ja. Po njegovih besedah je naloga politike, da omogoči vsem ženskam, da same odločajo o svojem telesu in o tem, ali bodo imele otroke ali ne. "Verjamem, da bo šel zakon skozi proceduro državnega zbora v najkrajšem mogočem času," je dejal Prednik.