Novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), po kateri bi bile do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi samske ženske, je državni zbor sprejel aprila 2001, v času vlade Janeza Drnovška. Na zahtevo tedanje opozicije pa je junija istega leta potekal zakonodajni referendum, na katerem so volivci zakon zavrnili.

Oktobra 2020 pa je skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica) na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona, dobro leto pozneje je enako storil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj, po štirih letih pa presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske in ženske v istospolnih zakonskih zvezah ali zunajzakonski skupnosti niso upravičene do postopkov OBMP-ja, neustavna.

Kot izhaja iz odločbe, ustavno sodišče ugotavlja, da so izpodbijane določbe v neskladju s pravico partnerk istospolne zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ter samskih žensk do nediskriminatorne obravnave iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s 55. členom ustave, ker jim prepovedujejo dostop do postopkov OBMP-ja izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu.

Istospolna partnerja sta v primerljivem položaju z raznospolnima partnerjema

Po 14. členu ustave so namreč vsem zagotovljene človekove pravice ne glede na njihove osebne okoliščine, 55. člen ustave pa določa, da je v Sloveniji odločanje o rojstvu otrok svobodno in da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine.

Kot ugotavlja ustavno sodišče, je zakonodajalec s takšno ureditvijo poskušal preprečiti, da bi otrok, spočet z OBMP-jem, odraščal brez očeta. Korist otroka v primeru izpodbijanih zakonskih določb je zakonodajalec primarno utemeljil z oceno, da otroku, spočetemu z OBMP-jem, ne more biti v korist, če odrašča sam z materjo ali v istospolni družini. Otrokova korist je bila po mnenju zakonodajalca varovana le, če odrašča v t. i. tradicionalni družini. "Tako utemeljen cilj izpodbijane ureditve po presoji ustavnega sodišča ni ustavno dopusten niti glede žensk v istospolnih zvezah niti glede samskih žensk," je zapisano v odločbi.

Sorodna novica Kateri so največji izzivi zunajtelesne oploditve in kje so meje

"Zahtevati, da ženska za dostop do OBMP-ja (najprej) poišče partnerja, osnuje zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost in poskuša doseči zanositev po naravni poti, bi bilo v očitnem nasprotju z njenim dostojanstvom in zasebnostjo," je opozorilo ustavno sodišče. Poleg tega pa so enostarševske družine z otroki tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji in so po svojih temeljnih značilnostih glede skrbi za otroka primerljive z dvostarševskimi družinami.

Glede žensk v istospolnih zvezah pa je ustavno sodišče spomnilo na eno svojih prejšnjih odločb, po kateri sta istospolna partnerja v primerljivem položaju z raznospolnima partnerjema, ko gre za sklenitev zakonske zveze. Po značilnostih partnerskega razmerja naj bi bili raznospolni in istospolni partnerji v bistveno enakem pravno upoštevnem dejanskem položaju, so opozorili ustavni sodniki.

Sorodna novica Slovenka toži zdravstveno zavarovalnico za stroške postopka umetne oploditve na Češkem. Primer zdaj obravnava ustavno sodišče

Ustavno sodišče tako ugotavlja, da glede žensk v lezbičnih parih ni ustavno dopustnega cilja za poseg v pravico do postopkov OBMP-ja, glede samskih žensk pa nista izkazani sorazmernost in nujnost posega v navedeno pravico. Izpodbijani členi zato kršijo prepoved diskriminacije.

Kot so pred časom sporočili iz Legebitre za MMC RTV Slovenija na to temo, so morali istospolni pari velikokrat opraviti postopke v tujini. "Najpogosteje se pari odpravijo v Avstrijo, ki takšne prepovedi nima. Seveda so postopki lahko dolgotrajni in za par predstavljajo velik finančni zalogaj. Zato številni pari leta varčujejo, da sploh lahko pridejo do možnosti zanositve z umetno oploditvijo. Vedeti je treba, da postopek ni 100-odstotno uspešen, kar pomeni, da lahko pride do večkratnega postopka, z negotovim rezultatom."

Neskladje v zakonu mora zakonodajalec odpraviti v roku enega leta po izdaji odločbe

Ker zaradi ugotovljene protiustavne pravne praznine razveljavitev zakona ni mogoča, je ustavno sodišče na tej podlagi sprejelo ugotovitveno odločbo. Zakonodajalcu je naložilo, naj ugotovljeno neskladje v zakonu odpravi v roku enega leta po objavi odločbe.

Da bi se izognili nastanku protiustavne pravne negotovosti, ki bi ohromila odločanje o postopkih OBMP-ja, je ustavno sodišče odločilo, da se do odprave ugotovljenega neskladja sporni 5., 6., 8., 12., 22., 23. in 24. člen zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih OBMP-ja še naprej uporabljajo.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo s petimi glasovi proti enemu. Za so glasovali Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, proti pa Marko Šorli. Sodniki Mežnar, Šugman Stubbs, Accetto in Knez so dali pritrdilna ločena mnenja, Šorli pa delno odklonilno ločeno mnenje.

Vatovec: 23 let čakanja, da se odpravita neustavnost in diskriminacija, je bilo preveč

V Levici odločitev pozdravljajo. "Tako se bo popravila ena največjih krivic, ki sta jo desničarska politika in RKC v Sloveniji storila ženskam, ki želijo biti matere," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da bo zavajajoč in nelegitimen referendum iz leta 2001 ostal le še črna pika za demokracijo v zgodovinskih knjigah.

Sorodna novica Umetna oploditev na ustavnem sodišču

"Vsaka ženska ima pravico do zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo ne glede na socialni oziroma družbeni status," pa je poudaril prvopodpisani pod zahtevo za ustavno presojo Matej T. Vatovec. "23 let čakanja, da se odpravita neustavnost in diskriminacija, je bilo preveč. Marsikatera ženska je v tem času že šla skozi svojo rodno dobo in posledice so v takih primerih nepopravljive," je še poudaril in dodal, da ni treba čakati še eno leto, da se neustavne odločbe odpravijo. Zato bodo koalicijskim partnerjem predlagali, da se v najkrajšem mogočem času sprejme zakonodaja, ki bo samskim ženskam končno omogočila dostop do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je odločbo označil kot veliko zmago za enakopravnost. "Želja po družini in pravica do starševstva ne smeta biti omejeni z diskriminatorno zakonodajo. Zato je treba to odločbo ustavnega sodišča čim prej uveljaviti," je poudaril.

Svoboda: Nemudoma se bomo lotili priprave ustreznih zakonskih rešitev

Kot so v sporočilu za javnost napisali v Svobodi, pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, da je ureditev, po kateri samske ženske in ženske v istospolnih partnerskih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna.

"Nemudoma se bomo lotili priprave ustreznih zakonskih rešitev za uresničevanje odločbe in odpravo neustavnih omejitev pri oplojevanju z biomedicinsko pomočjo," so še obljubili.

Čadonič Špelič: Negativno smo presenečeni nad odločitvijo

Na novinarski konferenci je Vida Čadonič Špelič povedala, da so v NSi-ju negativno presenečeni nad odločitvijo in da jo bodo še preučili.

Po njenem mnenju je ustavno sodišče zanemarilo osnovno pravico otroka. "To je, da ima oba starša. Če rečem malo grdo, otroka se ne da kupiti," je sklenila.

Odločitev ustavnega sodišča je pozdravil del civilne družbe

"Trajalo je 23 let, da bo demokratična Slovenija vzpostavila pravico, ki so smo si jo ženske izborile še v socializmu in jo nato izgubile z referendumom 2001," so poudarili v Ženskem lobiju Slovenije, kjer pričakujejo čimprejšnjo spremembo zakonodaje.

Odločitev po njihovem mnenju za ustavne sodnice in sodnike ni bila lahka in samoumevna, zato je toliko bolj vredno, da so jo zmogli sprejeti. "Želimo si, da bi se krivične zakonske določbe spremenile v najkrajšem možnem času, in pričakujemo od DZ-ja, da bo njegova večina glede tega vprašanja takoj prešla od obljub in napovedi k dejanjem," so zapisali v sporočilu za javnost in spomnili, da je človekove pravice žensk zelo težko izboriti.

"Ne borimo se samo z nazadnjaštvom, ki ga je najti v vseh strankah, ampak z globoko ukoreninjenimi, družbeno uveljavljenimi predstavami in predsodki, v tem primeru o tem, kako naj bo videti za otroke edino primerna in sprejemljiva družina, čeprav že dolgo živimo v družbi, kjer je mnogo vrst družin in vsaka med njimi je lahko odlična, povprečna ali usodno škodljiva za otroke," še poudarjajo.

Ceno po njihovih navedbah plačujejo manj premožne ženske. "Nikoli ne bomo izvedeli, koliko je bilo teh samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah, ki jim je čas, ko bi bile biološko sposobne zanositi in roditi z biomedicinsko pomočjo, neusmiljeno in za vedno potekel," so še opozorili v ženskem lobiju.