Vodja kliničnega oddelka za reprodukcijo na ginekološki kliniki Helena Ban Frangež je spomnila, da sta ginekolog Tomaž Tomaževič in mikrobiologinja Helena Hren Vencelj marca 1983 obiskala Erlangen, da bi se poučila, kako tam izvajajo postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo. Že po šestih mesecih je na ginekološki kliniki po tej metodi zanosila prva ženska, je dodala.

Ginekološka klinika pa ni le uspešno prenašala tujega znanja k nam, temveč je pomembno prispevala k samemu razvoju metode zunajtelesne oploditve. Prav v Ljubljani so namreč začeli razvijati medij za zamrzovanje blastocist oz. zarodkov, ki je pomembno spremenil uporabnost metode povsod po svetu, je navedla Frangež.

To se je po besedah vodje laboratorija na ginekološki kliniki Martina Štimpfla zgodilo leta 1994, z metodo zamrzovanja pa so lahko zmanjšali število v maternico vnesenih zarodkov in tako tudi zmanjšali število večplodnih nosečnosti. Naslednji veliki mejnik so z vpeljevanjem novega načina zamrzovanja zarodkov dosegli leta 2003, najnovejšo metodo zamrzovanja pa so uvedli leta 2014.

Prihodnost: uporaba umetne inteligence za izbiro semenčic

Štimpfel meni, da se mejniki na tem področju premikajo na vsakih deset let, a ima ob tem občutek, da so dosegli neki plato glede napredka. V prihodnje napredek pričakuje na področju neinvazivnega določanja kakovosti zarodkov in uporabe umetne inteligence pri izbiri najprimernejše semenčice za postopek in najboljšega zarodka za prenos v maternico.

Danes je v Sloveniji približno pet odstotkov otrok rojenih po postopku zunajtelesne oploditve, kar pomeni, da se po tem postopku letno rodi približno 1000 otrok, je dejala predstojnica službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena na ginekološki kliniki Vesna Šalamun.

Iskanje morebitnih genetskih bolezni

Če par diagnosticirajo z genetsko boleznijo, pa po besedah Šalamunove izvajajo tudi postopek predimplantacijskega genetskega testiranja, s katerim genetiki pregledajo, ali je zarodek nosilec genetske bolezni. V maternico nato prestavijo le zarodke, ki niso nosilci bolezni, in tako zagotovijo, da so otroci zdravi. Dodala je, da so v tujini to področje že razširili na zarodke, ki niso indicirani kot nosilci genetskih bolezni, vendar je stroka presodila, da zaradi tega postopki niso uspešnejši, zato tega na kliniki še ne vpeljujejo.

Razstave se je udeležil tudi upokojeni ginekolog Tomaževič, eden od začetnikov zunajtelesne oploditve na naših tleh. Za Slovensko tiskovno agencijo je izrazil zadovoljstvo nad dosežki svojih sodelavcev na ginekološki kliniki po svoji upokojitvi leta 2013. "S ponosom lahko rečemo, da smo v samem svetovnem vrhu," je dejal.

Dodal je, da ga delo na tem področju še danes navdaja z veseljem, saj pogosto srečuje pare in njihove potomce, ki jih je pomagal spočeti.