Z družinskim zakonikom sta bili namreč po mnenju predstavnika koalicije Aleša Primca uvedena posvojitev otrok v LGBT-razmerja in "ukinjena zakonska zveza žene in moža". Zato so vložili pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (EČSP).
Ustavno sodišče je namreč januarja razsodilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo. Referenduma namreč ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Zahtevo za oceno ustavnosti tega sklepa sta na ustavno sodišče podala prav predstavnika koalicije Metka Zevnik in Primc.
Babič: Vsebine za tožbo več kot dovolj
"Skupaj z odvetnikom smo ugotovili, da je vsebine za tožbo na Evropsko sodišče več kot dovolj," je dejal Blaž Babič, ki jim je pomagal pri pripravi pritožbe. Sklicevali se bodo na 6. in 13. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, in sicer pravico do poštenega sojenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
Sporno se Babiču zdi tudi to, da je vlada skupaj z DZ-jem spremembe zakona pripravila po hitrem postopku, pri čemer meni, da Zevnik in Primc nista dobila pravice do polnega sodelovanja v javni razpravi. Ob tem pa se ustavno sodišče po njegovem mnenju ni lotilo ključnega vprašanja, ali te spremembe res zgolj odpravljajo kršitve človekovih pravic ali določajo še druge vsebine, kot trdijo v koaliciji. Ustavno sodišče se tudi ni opredelilo do tega, na kaj vse te zakonske spremembe vplivajo, meni.
Odločala sodnica, ki je bila aktivistka
Primc je dodal, da je v postopku pred ustavnim sodiščem odločala sodnica, ki je leta 2012 kot aktivistka nastopala v referendumski kampanji za spremembe družinskega zakonika. "Česar ni dosegla kot aktivistka, je zdaj dosegla kot ustavna sodnica," je dejal. Ob tem sicer ni navedel, za katero sodnico gre, a je prepričan, da bo ESČP ugotovil, da je šlo za "popolnoma nepošteno sojenje".
Zevnik meni, da je vložitev pritožbe prispevek koalicije Za otroke gre k demokraciji v naši državi in da jim je ta "močno kršena". "Dikcija glede posvojitve ali zakonske zveze ni edina v tem zakonu in se širi na področje izobraževanja, zdravstva, sociale, kar seveda tudi pozneje ustavno sodišče ni presojalo," je dejala. Ob tem je dodala, da je njihove argumente pred pristojnim odborom DZ-jem stalno prekinjal poslanec Levice Miha Kordiš. "Nam je pojedel skoraj polovico časa s svojimi pripombami in stalnim ugovarjanjem, da to, kar govorimo, ni tisto, kar zadeva zakon," je dejala.
Primc: Poskusi vpeljave LGBT+-ideologije v šolski sistem
Z uveljavitvijo sprememb družinskega zakonika bo po Primčevem mnenju prišlo do "poskusov vpeljave LGBT+-ideologije v šolski sistem". Meni, da bodo s pritožbo na ESČP-jem uspeli in da bodo s ponovnim referendumom "množično pokazali, da otrok potrebuje mamo in očeta". Med čakanjem na odločitev ESČP-ja pa se bodo "borili naprej". "Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bomo izobrazili otroke, izobrazili starše, da se bodo temu uprli in da bomo s tem seveda obvarovali naše otroke pred tem, da bi jih učili, kako spreminjati spol in spolno usmerjenost," je dejal.
DZ je s spremembami družinskega zakonika, sprejetimi lansko jesen, izenačil pravice istospolnih in raznospolnih parov pri sklenitvi zakonske zveze in posvojitvi otrok. To mu je naložilo ustavno sodišče.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje