Poslanka Svobode Lucija Tacer je na novinarski konferenci v DZ-ju spomnila, da so volivci z več kot 70-odstotno podporo na posvetovalnem referendumu povedali, da želijo uvedbo preferenčnega glasu tudi na državnozborskih volitvah.

"V koaliciji smo to vzeli zelo resno. Predsednik vlade je takoj potem sklical sestanek političnih strank. Tam so vse parlamentarne stranke, razen ene, izrazile podporo preferenčnemu glasu. Kot pa vemo, za sprejem volilne zakonodaje potrebujemo 60 glasov, zato takega zakona koalicija ne more sprejeti sama," je povedala Tacer in dodala, da so sicer njihova izhodišča za spremembo volilne zakonodaje temeljila na predlogu, ki je bil v postopku v prejšnjem sklicu DZ-ja in je bil skoraj sprejet, saj je zmanjkalo le nekaj glasov.

"Na tem sestanku je NSi predlog sicer podpiral, pozneje pa so predstavili neki nov predlog z več volilnimi enotami. Njihov predlog vsebuje 18 volilnih enot in hkrati ne zahteva, da se samo te volilne enote na novo zrišejo, ampak da se spremeni ustava. V koaliciji smo predlog temeljito pregledali, se usklajevali in na koncu prišli do tega, da smo enotni, da se začne postopek s tem predlogom, ki uvaja voljo ljudstva. Od NSi-ja smo na naše presenečenje dobili informacijo, da sami ne želijo prispevati podpisov za začetek takega postopka," je povedala Tacer. NSi so pozvali, da do konca tedna še enkrat premisli in posreduje podpise, da bo predlog dobil potrebno dvotretjinsko večino.

"Koalicija je tukaj enotna in upamo, da bo NSi pokazal, da si te spremembe, ki so jih zagovarjali, še vedno želi," je dejala poslanka Svobode in dodala, da v primeru, da bi se NSi odločil, da podpisov ne bo posredoval, kar jim sicer ni razumljivo, bodo šli sami v uvedbo preferenčnega glasu.

Podporo predlogu so dali tudi v SD-ju in Levici. Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je opomnil, da preferenčni glas na evropskih volitvah deluje in ga velika večina volivcev uporablja.

"Mislim, da je zelo dobro poznan in tudi razumljen institut, tako da iz tega vidika je ta rešitev ustrezna. Glede časovnice tudi ne vidim razloga. Poslanke in poslanci imamo mandat, ki traja do konca in mislim, da je treba delati do takrat, potem je stvar samo v uveljavitvi. Če bomo nekje proti koncu tega mandata sprejemali volilno zakonodajo, je higienično, da začne veljati za volitve, ki sledijo naslednjim. Tako da s tega vidika tudi tukaj ne vidim težav," je pojasnil Tašner Vatovec.