Slovenski predlog novega zakona o RTV-ju, o katerem se bomo 12. decembra izrekali na referendumu, predvideva, da se javna radiotelevizija preoblikuje v samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki bo v popolni lasti države. Po besedah predlagateljev gre za ureditev sui generis. Svet RTVS-ja je sestavljen iz 15 članov, nadzira ga sedemčlanski nadzorni svet, vodi pa petčlanska uprava, ki na predlog nadzornikov imenuje generalnega direktorja.

Člane sveta za pet let imenujejo predsednik države, državni zbor, SAZU, Nacionalni svet, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij za kulturo, Rektorska konferenca ter zaposleni. Nadzornike imenujejo parlament, vlada, svet RTV-ja ter zaposleni, upravo pa svet na predlog generalnega direktorja. Predvidena je tudi višina prispevka, saj se bo spreminjala glede na inflacijo v preteklem letu.

Kako je pri sosedih?
Podobno ureditev imajo tudi v sosednji Avstriji, kjer je njihova nacionalna televizija ORF ustanova javnega prava in nedobičkonosna pravna oseba. Vodstvene organe družbe sestavljajo svet ustanove, generalni direktor, svet publike in revizijska komisija. Člane sveta ustanove imenujejo zvezna vlada, zvezne dežele, svet publike in delavski svet, medtem ko je imenovanje članov sveta publike v pristojnosti različnih civilnodružbenih organizacij in skupin prebivalstva. Svet imenuje generalnega direktorja, in sicer za dobo pet let.

Plačevanje ORF-naročnine je urejeno z zakonom, ki določa, da se za sprejemanje radiotelevizijskega programa v zasebnem stanovanju in za zasebne namene plačuje ena naročnina ne glede na število sprejemnikov, če ima oseba sprejemnik tudi na drugi lokaciji, pa mora plačati dve naročnini.

V Italiji je bila nacionalna radiotelevizija RAI ustanovljena leta 1924 kot zasebno podjetje, ki mu je bil podeljen monopol za izvajanje radijske dejavnosti. V tem trenutku je v lasti države in leta 2006 so v Italiji preprečili načrt, na podlagi katerega so želeli privatizirati 20 odstotkov družbe.

Na Hrvaškem je HRT javna ustanova, katere ustanovitelj je Republika Hrvaška.

Samosvoje rešitve
V Nemčiji so za področje medijev pristojne zvezne dežele. Osnovna načela in delovanja RTV-servisov so zapisana v zakonih vsake izmed 16 nemških zveznih dežel ter v državni pogodbi o radioteleviziji. Dežele so med seboj sklenile posebne pogodbe, ki ustanavljajo nacionalno strukturo RTV-servisov.

Glavna dva javna servisa ARD in ZDF se financirata prek RTV-naročnine, oglaševanja, sponzorskih sredstev ter od drugih prihodkov. Plačevanje RTV-naročnine urejata posebni državni pogodbi. Plačati jo mora vsak, ki ima radijski ali televizijski sprejemnik, iz socialnih razlogov pa so lahko določeni uporabniki oproščeni plačila.
Angleški BBC brez oglasov
V Angliji ima znameniti BBC v primerjavi z drugimi mediji poseben status, s čimer je povezano tudi njegovo financiranje in upravljanje. Vlogo BBC-ja ureja posebna listina, na podlagi katere se sklene 10-letni dogovor med pristojnim ministrstvom in BBC-jem. Z njim se zagotavlja uredniška avtonomija in zapišejo obveznosti BBC-ja kot javne televizije.

Javni interes v BBC-ju zastopa poseben organ - BBC Trust - ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in 10 članov. Imenuje jih britanski monarh na predlog pristojnih ministrov, njihov mandat pa ne sme trajati več kot pet let. BBC Trust imenuje predsednika uprave in generalnega direktorja.

BBC se financira iz RTV-naročnine, ki jo plačujejo gospodinjstva. To je tudi skoraj njegov edini prihodek, saj se kot javna televizija ne sme financirati iz prihodkov od oglaševanja.