V izjavi za medije ob koncu dvodnevnega obiska v Sloveniji je Thomas Hammaberg povedal, da je glede položaja Romov zaznati pozitiven napredek predvsem na severovzhodu države, kjer med Romi in večinskim prebivalstvom vladajo dobri odnosi. Nerazrešene težave obstajajo še v nekaterih romskih naseljih na jugovzhodu države.

Pri vprašanju izbrisanih je komisar opozoril, da številni še vedno niso dobili nazaj svojih pravic kljub odločitvi ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, kjer pa bo kmalu podana nova razsodba.

"Sistem ne deluje"
Na vprašanje, ali je slovenskim oblastem dal kakšne nasvete glede vprašanja izbrisanih, je Hammarberg odgovoril, da je med drugim izpostavil pristojbino, "ki sicer ni zelo visoka", a jo morajo plačati tisti, ki zahtevajo popravo krivice. Po njegovem mnenju tisti, ki so jih krivično izbrisali, ne bi smeli plačati pristojbine, ko zahtevajo, da se jim popravijo krivice.

Opozoril je tudi na pravilo, da morajo tisti, ki so bili v tujini več kot pet let, dokazati, da so se poskušali vrniti v Slovenijo, kar pa je po njegovih besedah pogosto zelo težko dokazati. Podatek, da se je "tako zelo malo" izbrisanih prijavilo, da se jim uredi status, je po njegovih besedah signal, da sistem ne deluje. "Po 20 letih je napočil čas, da se to vprašanje razreši," je opozoril.

Za komentar vprašanja družinskega zakonika ima Hammarberg, kot je dejal sam, premalo informacij, vseeno pa je poudaril, da mora katera koli zakonodaja preprečevati diskriminacijo na podlagi spola, spolne usmerjenosti, narodnosti ali jezika.

Hammarberg je svoji poslovilni turneji pred Slovenijo obiskal še Hrvaško, Srbijo in BiH. V regiji je po njegovih besedah po dveh desetletjih zdaj opaziti "neko vrsto utrujenosti", zato je bil namen njegove turneje opozoriti, da težave še vedno obstajajo in zadevajo tiste, ki so bili zaradi vojne preseljeni, izgnani, zajeti ali posiljeni, pri čemer je treba razjasniti tudi usodo pogrešanih.