Zakon med drugim določa sestavo proračuna, podrobnosti glede njegovega izvajanja in nekatere pomembne številke. Tako imenovani zipro bo vladi tudi za prihodnji dve leti dal ukrepe za uravnoteženje proračuna, če bodo prihodki zaradi slabših gospodarskih gibanj manjši od načrtovanih.

V zakonu so upoštevana nekatera opozorila računskega sodišča. Petra Zemljič z računskega sodišča je dejala, da so v zakonu upoštevana le nekatera opozorila in predlogi sodišča. Parlament pa bo o tem odločal na izredni seji prihodnji teden.

Vlada bo lahko najprej za 15 milijard proporcionalno znižala porabo, če to ne bo dovolj, se bo lahko dodatno zadolžila za do 10 milijard tolarjev. Če bo izpad večji od 25 milijard, bo sledil rebalans. Država bo pravnim osebam lahko izdala do 150 milijard poroštev. Novost je tudi, da finančni lizing ne bo več prepovedan, bodo pa proračunski uporabniki in občine zanj morali dobiti soglasje finančnega ministrstva.

Očitki opozicije
Opozicija vladi očita, da si s tem zakonom jemlje prevelike pristojnosti in krši obljube o večji transparentnosti javnih financ.

Drugi očitek vladi pa je povezan s financiranjem občin, saj tistim, ki zberejo več, kot je primerna poraba, sredstev ni treba vračati v državni proračun. Vlada odgovarja, da je rešitev začasna in da bo zadeva v prihodnje urejena z zakonom o financiranju občin.