Razpravo na temo krčenja proračunskih sredstev za neodvisne državne organe je sklical predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi), ki je v uvodu pojasnil, da se je za sklic seje na to temo odločil, potem ko je DZ ob sprejemanju proračuna za leto 2025 z dopolnilom poslancev koalicije odvzel Računskemu sodišču in državnemu svetu skupaj 4,3 milijona evrov.

Ta sredstva so poslanci namenili za reševanje prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana, in kot se je strinjal Vrtovec, jih na inštitutu resnično potrebujejo. "A ne iz naslova te institucije," je dejal in predlagal, naj vlada najprej začne varčevati pri sebi.

Vladi je očital, da gre za maščevanje neodvisnim institucijam – Računskemu sodišču zaradi nekaterih negativnih revizijskih mnenj ali mnenj s pridržkom, denimo glede nakupa določenih nepremičnin ali izplačila Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, državnemu svetu pa zaradi izglasovanja odložilnega veta na kakšen zakon. "Kontekst razumevanja neodvisnih nadzornih institucij je s strani Svobode mišljen popolnoma nedemokratično," je opozoril.

Izvajanje nalog obeh institucij naj bi bilo ogroženo

Tako predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin kot predsednik državnega sveta Marko Lotrič sta opozorila, da bo zaradi odvzema sredstev izvajanje njihovih nalog resno ogroženo. Kljub inflaciji in rasti plač v javnem in zasebnem sektorju že več kot desetletje ni bilo prilagoditve višine prejemkov državnih svetnikov, je dejal Lotrič. Ahčin pa je opozorila, da so se jim odvzela sredstva, s katerimi so nameravali kupiti nove prostore ter obnoviti obstoječe, saj nimajo dovolj prostora, da bi lahko delali.

Finančni minister Klemen Boštjančič je spomnil, da sredstev Računskemu sodišču in državnemu svetu ni odvzela vlada, pač pa je omenjeno dopolnilo sprejel DZ. "Verjetno bi se morali o tem pogovoriti poslanci med seboj," je zavrnil Vrtovčeve očitke, da si vlada Roberta Goloba privošči napadati neodvisne nadzorne institucije, česar si v preteklosti ni upala nobena druga vlada. Sicer pa bo imel državni svet prihodnje leto na voljo 4,6 odstotka več sredstev kot letos, Računsko sodišče pa 7,1 odstotka več, je dejal.

"Ustavo je treba spoštovati," je odvzemu sredstev obema institucijama nasprotoval Jožef Horvat (NSi). "Krčenje finančnih sredstev Računskemu sodišču vzbuja resna vprašanja o dolgoročnih posledicah za delovanje pravne države in nadzora nad javnimi financami," je dejal tudi Aleksander Reberšek (NSi).

Branko Zlobko (Svoboda) pa je zanikal, da bi šlo za maščevanje Računskemu sodišču in državnemu svetu. Prav tako ne gre za poseganje v neodvisnost ustavnih organov, saj so poslanci dopolnilo sprejeli kot zakonodajna veja oblasti in niti eden ni bil proti. Pretehtala je odločitev, da je bolnik bolj upravičen do poštenega in pravočasnega zdravljenja, je dejal o zagotovitvi dodatnih sredstev onkološkemu inštitutu.

Na koncu so člani komisije, v kateri ima večino opozicija, vendar poslanci SDS-a v njej ne sodelujejo, vlado pozvali, naj Računskemu sodišču in državnemu svetu v letu 2025 zagotovi ustrezna sredstva. Finančno ministrstvo pa mora v 15 dneh pripraviti analizo, kaj sprejem omenjenega dopolnila pomeni za spoštovanje ustavnega načela neodvisnosti ustavnih organov.