Sejo parlamentarne komisije so zahtevali v Levici, kjer svežnju davčnih zakonov ostro nasprotujejo. Koordinator Levica Luka Mesec je dejal, da bo reforma na račun "davčnih odpustkov bogatim" povzročila izpad javnofinančnih prihodkov v znesku 900 milijonov evrov letno. Vlada se po besedah Mesca vede, kot da je denarja neomejeno, in po načelu za nami potop.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Maja Hostnik Kališek pa je poudarila, da prihajamo v obdobje, ko moramo iskati predvsem sistemske in splošnejše ukrepe, ki bodo pripravljeni na dolgi rok.

Davčna reforma po njenih pojasnilih prinaša in teži k več ciljem, med drugim krepitvi konkurenčnosti poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast, več zaposlenih, razbremenitev dela, kar je pri okrevanju po epidemiji covida-19 še posebej pomembno, z dodatnimi ukrepi na področju davčnih olajšav in oprostitev v gospodarstvu pa poskrbeti tudi za možnost povečanja investicij.

Trije pomisleki fiskalnega sveta

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je izpostavil tri skupine pomislekov. "Slovenija je sprejela obvezujoče proračunske načrte do 2024 in pakt stabilnosti. V vseh teh dokumentih tako obsežne spremembe niso eksplicitno navedene in verjetno tudi ne upoštevane," je opozoril.

Druga skupina pomislekov se nanaša na možnosti kompenzacije, saj gre za ukrepe z zelo visokim javnim dolgom. "To je javni dolg, ki bo močno narasel, in tudi ne vemo, kako dolgo bo monetarna politika lahko podpirala tako ekspanzivno fiskalno politiko. Zdaj jo, ampak znaki inflacije so svarilo," je poudaril.

Tretji sklop se po Kračunovih besedah nanaša na koncept makroekonomske politike. "Glede na to, da se pričakujeta odboj in visoka gospodarska rast v prihodnjih letih, je vprašanje, ali je smiselno še pospeševati ekspanzivno fiskalno politiko ali pa je počasi treba razmišljati tudi o tem, kako javne finance znova sanirati," je dejal.

Različna mnenja članov komisije

Stališča članov komisije so bila zelo različni. Medtem ko sta Marko Pogačnik (SDS) in Aleksander Reberšek (NSi) poudarila prednosti reforme, je bil del opozicije ostro proti. "Vse predloge, ki so povezani s spremembo davkov, bom podprl, ker sem prepričan, da gredo v pravo smer," je dejal Pogačnik.

"Nekdo, ki dela, mora imeti dovolj, da preživi svojo družino in normalno pride čez mesec. Sveženj davčnih razbremenitev prinaša višje neto plače za vse," je dodal Reberšek.

"Take reforme, kot jih vi delate, delajo ljudje, ki ne vidijo prek lastnega nosu. Ali se nič ne sprašujete, kaj bo čez eno leto ali dve v tej državi, ali vam je popolnoma vseeno," je bil kritičen Mesec.

"Želim si, da do sprejemanja teh neumnosti v DZ-ju naredimo koalicijo, ki ne podpira zniževanja davčnih prihodkov na takšen način," je poudarila Alenka Bratušek (SAB). V Sloveniji po njenih besedah ni veliko ljudi, ki bi proračun in javne finance poznali zelo dobro.

Finančni minister Andrej Šircelj pa po besedah Bratuškove je eden izmed njih, zato je prepričana, da je tudi to razlog, da ga danes ni bilo na seji. "Ker čeprav ne na naglas, ve, da to, kar govorimo na tej strani, še kako drži," je prepričana.

Po mnenju poslanca Roberta Polnarja (DeSUS) vlada z reformo podira vse tisto, kar je na področju financiranja lokalne samouprave sama ustvarila, racionalnega razloga za to pa ne pozna. Meni, da gre za nekaj, čemur se reče politična všečnost, in da je ta nadrejena dejanskim potrebam države glede financiranja njenih prihodnjih prihodkov.

"Ni treba biti ne vem kako dober poznavalec fiskalne politike ali proračunskih dokumentov, dovolj je že gospodinjska logika. Manj bomo dobili, več bomo porabili, ampak vsi bomo imeli pa več. Stvari ne gredo skupaj," pa je dejal Robert Pavšič (LMŠ). Franc Trček (SD) je vladi in premierju Janezu Janši predlagal, naj na davčno reformo, če je tako zelo super, kot trdita, vežeta zaupnico.

Potrjenih pet sklepov

Komisija je po večurni razpravi potrdila pet sklepov. S prvim je ocenila, da predlogi novel zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb in o davku na dodano vrednost ter predlog zakona o debirokratizaciji predstavljajo čezmerno tveganje za javnofinančno vzdržnost celotnega sektorja država.

Z drugim sklepom je komisija ocenila, da bo vladni sveženj davčnih zakonov v največji meri povečal dohodke in premoženje najbogatejših, v najmanjši meri pa najrevnejših davčnih zavezancev in s tem prispeval k povečanju dohodkovne in premoženjske neenakosti v Sloveniji.

V tretjem sklepu je ocenila, da vladni sveženj davčnih zakonov predstavlja neprimeren fiskalni odziv na aktualno gospodarsko krizo, s četrtim sklepom pa je predlagala fiskalnemu svetu, da v roku 30 dni pripravi celovito analizo javnofinančnih učinkov vladnega svežnja davčnih zakonov. Vlado so člani komisije s sklepom tudi pozvali, da v prihodnje predloge davčnih reform uskladi v okviru socialnega dialoga.