Vlada je v sredo na seji sprejela spremembe zakona o davku na dodano vrednost, spremembe zakona o dohodnini ter spremembe zakona o davku od dohodka pravnih oseb. "Skupne točke vseh treh zakonov so poenostavitev, lažje obračunavanje davkov za davčne zavezance, tudi za potrošnike, lažje nakupovanje in tudi to, da se omogoča večjo konkurenčnost gospodarstva," je na popoldanski novinarski konferenci povedal minister za finance Andrej Šircelj.

Pri spremembah zakona o davku na dodano vrednost je minister opozoril na več predvidenih rešitev. Prva je, da bo kupca v trgovini prodajalec vprašal, ali želi račun, izročitev računa ne bo več obvezna. Takšna praksa je po besedah ministra v veljavi v številnih državah EU-ja. "Mislim, da je prav, da se to uveljavi tudi pri nas – gre tudi za prihranek lesa. Po drugi strani pa kupec, če to želi, lahko zahteva in račun tudi dobi," je pojasnil Šircelj. Dodal je, da bo na ta način lahko poslovanje potekalo preprosteje, pri tem pa ne bo prišlo do neregistriranja prometa. "Izdaja računa je še vedno obvezna – račun se bo evidentiral v blagajni, gre izključno za izročitev," je poudaril.

Druga sprememba zakona o DDV-ju je pomembna za kmete, ki po predlogu zakona v prihodnje ne bodo več obvezni davčni zavezanci. "Danes so bili davčni zavezanci tisti kmetje, ki so imeli večji promet od 7.500 evrov letno. Od sprejetja tega zakona naprej ne bo davčni zavezanec nihče od kmetov, razen tisti, ki bodo ta status želeli imeti," je napovedal finančni minister.

Zakon o DDV-ju predvideva tudi ureditev, po kateri se bo prodajalec blaga, ki bo v EU prišlo iz tretjih držav, lahko registriral le v eni državi članici. Ta država bo obračunala DDV na uvoženo blago, potem pa bo to blago poslano h končnemu potrošniku. "Kupec bo plačal ceno z davkom, kakršen je določen v posamezni državi. Davčna uprava tiste države, kjer bo prodajalec blaga registriran, pa bo davčni upravi države, iz katere je kupec, nakazala davek," je dejal Šircelj.

Olajšave za zaposlovanja deficitarnih poklicev

Z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb se po ministrovih napovedih obetajo nove olajšave, navedel je olajšavo pri zaposlovanju deficitarnih poklicev, kot so, denimo, poklici v medicini ali na področju računalništva. Za zaposlitev takšne osebe bo imel delodajalec dodatno olajšavo v višini 45 odstotkov plače. Kateri so deficitarni poklici, bo določeno s pravilnikom, ki ga bosta podpisala finančni minister in minister za delo.

"Olajšave želimo dati predvsem mladim, za mlajše od 25 let se določa še za 10 odstotnih točk višja olajšava, in to pomeni predvsem, da se mladi zaposlijo v Sloveniji, da ostanejo v Sloveniji in da bodo zaradi tega imeli dodatno motivacijo," je še dodal Šircelj.

Za 0,7 odstotne točke se s tem zakonom povečuje tudi olajšava za donacije in uvaja se nova olajšava, poleg naložbene še olajšava za tiste pravne osebe, ki bodo investirale v digitalno preobrazbo oz. v zeleno gospodarstvo. "Danes je pomembno, da živimo v čistem okolju, zato je prav, da se tem načelom prilagaja tudi davčna zakonodaja," je odločitev komentiral finančni minister.

Kako bo na plače vplivala splošna davčna olajšava?

Spremembe tretjega zakona, zakona o dohodnini, prinaša povečanje splošne olajšave. "To je tista olajšava, do katere so upravičeni vsi davčni zavezanci in ki temelji na nujnih življenjskih stroških, ki so tisti stroški za vsakega človeka, ki omogočajo življenje. Mislim, da je neetično, da država obremenjuje denar, ki pomeni preživetje, zato sledimo temu konceptu in postopoma zvišujemo splošno davčno olajšavo," je dejal Šircelj.

Kot je pojasnil, naj bi v letu 2022 splošna olajšava znašala 4500 evrov, v letu 2023 5500 evrov, v letu 2024 6500 evrov in nato do 7500 evrov. "Mislim, da je to pomembno za davčne zavezance. Ob istih bruto plačah se povečajo neto dohodki. V letu 2025, ko bo olajšava znašala 7500 evrov, bi neto dohodek ob enaki povprečni bruto plači bil povečan za 1000 evrov letno," je dejal.

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Zdenka Bakalar, bo pri minimalni plači prihodnje leto, ko je napovedana splošna olajšava 4500 evrov, to na mesec pomenilo 13 dodatnih evrov, pri oziroma 160 evrov na leto, pri plači od 2000 evrov do 3000 evrov 22 evrov več na mesec oziroma 260 evrov več na leto, pri plači 4000 oziroma 5000 evrov, 325 več na leto, pri plačah nad 9000 pa bodo na leto pridobili skoraj 900 evrov.

Z zakonom o dohodnini se sicer uvaja tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let. Za samostojne podjetnike se uvaja olajšava za zeleni in digitalni prehod. Poleg tega je bilo sprejetih še nekaj sprememb pri stopnjah od dividend obresti kapitalskih dobičkov, kjer se znižujejo stopnje s 27,5 na 20 let. Zmanjšuje se tudi davčna olajšava pri tistih zavezancih, ki imajo kapitalski dobiček. Skrajšuje se namreč doba olajšav z 20 na 15 let. Po 15 letih odsvojitve ne bo več davka, do zdaj je to obdobje trajalo 20 let. Spreminja se tudi obdavčitev najemnin, ki se znižuje na 15 odstotkov.

Minister zatrjuje, da izpad ne bo ogrozil javnih financ

Po ministrovih besedah želi vlada s predlaganimi spremembami zagotoviti večjo konkurenčnost podjetjem in znižati obremenitev dela. "Hkrati se želi nakazati smer, kam gre davčna politika – gre v to, da se zagotavljajo nižje davčne stopnje od sedanjih in da se s tem zagotavlja tudi večja motivacija za ljudi, da dejansko plačujejo davke," je dejal Šircelj.

Po poročanju Radia Slovenija bo država v prvem letu izvajanja davčne reforme izgubila 300 milijonov, v vsem obdobju zniževanja pa bo lahko tudi 1 milijardo. "Če gledamo statičen izračun, seveda pride do manka prihodkov za državni proračun. Če pa gledamo dinamično, se bo ta izpad dejansko pokril z večjo rastjo BDP-ja, pokril se bo tudi z bolj optimalnim naročanjem materiala in storitev in v tem trenutku ocenjujem, da so javne finance glede tega popolnoma stabilne in usklajene s programom stabilnosti, na podlagi katerega bomo zmanjševali primanjkljaj v prihodnjih letih," je ob tem dejal finančni minister. "Glede tega ne vidim nobenih problemov. Tudi sedanji prihodki kažejo, da ta izpad ne bo tolikšen, da bi kakor koli ogrozil javne finance," je dodal.

Vlada je zakone poslala v DZ. Minister računa, da bodo sprejeti še pred poletjem. Zakon o davku na dodano vrednost naj bi začel zaradi evropske direktive veljati 1. julija, medtem ko naj bi se preostala dva zakona začela uporabljati 1. januarja 2022.