Sindikalna stran je na tokratnem nadaljevanju pogajanj predstavila svoj predlog; ki ga je vladi poslala že pisno. Po srečanju ga je komentiral minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Uveljavitev predloga bi pomenila v prihodnjem letu dodatnih 247 milijonov evrov oz. še dodatno 5,8-odstotno povišanje plač, ob tem, da bo že letos povečanje zaradi napredovanj bistveno večje, kot so bile napovedi.

"To je enostavno tako veliko povečanje, da ga javnofinančno ne bomo vzdržali. V dveh letih ne moremo povečati plače celotnemu javnemu sektorju za, recimo, 12 odstotkov. To radikalno presega vse, kar si lahko privoščimo," je poudaril minister.

Vlada za postopno povečevanje mase
Kot je dejal, vlada predlaga postopno povečevanje plačne mase. Zneski, kako bi se ta v prihodnjih letih povečevala, so kar konkretni. Do vključno leta 2020 pa bi dejansko sprostili vse omejevalne ukrepe, ki še veljajo, je povedal Koprivnikar in dodal, da so mu zato nerazumljivi očitki sindikatov, da vladna stran v svojem predlogu dejansko zaostruje ukrepe.

"Menimo, da je to več kot korekten predlog in da se s tem že približujemo skrajnim mejam mogočega," je poudaril minister. Ker pa sindikati pri svojem predlogu vztrajajo, bodo poskušali v četrtek na sejo vlade uvrstiti informacijo o sindikalnem predlogu in poteku pogajanj ter pridobiti nov mandat za pripravo protipredloga.

Vladni predlog sindikatom nesprejemljiv
Stališče sindikatov je enotno, je ob prihodu na pogajanja dejal vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. Do zadnjega vladnega predloga so sindikati kritični. Kot je dejal, vlada ne sledi dogovoru o postopnem odpravljanju še veljavnih ukrepov zlasti v letih 2017 in 2018, poleg tega njen predlog temelji na spremembah plačne in uslužbenske zakonodaje, ki pa so še neznanka. Prav tako je za sindikate nesprejemljiva formula, ki bi za naslednja leta opredeljevala rast mase za plače.