Potrebne so spremembe, vendar premišljeno, brez naglice in ne v škodo pravic, je v predstavitvi na odboru DZ-ja za pravosodje poudarila kandidatka za pravosodno ministrico Lilijana Kozlovič (SMC).
Nanizala pa je nekaj prioritet iz koalicijske pogodbe.
Napovedala je razmislek o ukinitvi trajnega sodniškega mandata ali uvedbi poskusne dobe sodnikov. "To področje bo proučeno, upoštevajoč našo kulturo in pravosodni sistem se bo pripravila najboljša možnost, kako ta sistem vpeljati," je napovedala.
Poudarila je tudi pobude za spremembo sistema imenovanja sodnikov, s čimer bi lahko odpravili očitke o politizaciji sodstva. Kot je poudarila, bi za to morali spremeniti ustavo, za kar pa je potrebna dvotretjinska večina.
Kot nujne je navedla spremembe zakona o varstvu osebnih podatkov. Na ministrstvu sta pripravljena dva ločena zakona, eden za prenos evropske direktive in drug za ureditev varovanja osebnih podatkov v policijskih in drugih postopkih. Kozlovičeva je taki rešitvi naklonjena.
Kar se tiče področja integritete in preprečevanja korupcije je ocenila, da Slovenija potrebuje korenite ukrepe, komisiji za preprečevanje korupcije pa je treba dati legitimnost. Vzporedno je po besedah kandidatke za pravosodno ministrico treba implementirati tudi direktivo o zaščiti žvižgačev v javnem in zasebnem sektorju. Kot je dejala, bo to "velik zalogaj, a se mudi".
Za večjo učinkovitost sodišč in predvsem da bi se zmanjšal delež zastaranj, se Kozlovičeva zavzema za uvedbo instančnega odločanja, da bi tako preprečili vračanje sojenj na prvo stopnjo. "Tega je ogromno na kazenskem in upravnem področju, kjer druga stopnja najpogosteje vrača zadeve na prvo stopnjo in redko sprejme odločitev," je poudarila.
Če imamo specializirano tožilstvo, je prav, da imamo tudi specializirano sodišče, je dejala Kozlovičeva. Po njenem mnenju bo treba razmisliti tudi o ukinitvi zdajšnjih okrožnih in okrajnih sodišč ter o uvedbi enovitega sodnika, je med ukrepi za izboljšanje učinkovitosti delovanja sodišč navedla Kozlovičeva. "Sodišča se ne bodo ukinjala, ampak drugače organizirala," je poudarila in dodala, da je cilj večja dostopnost pravice.
Napovedala je možnost javnega odločanja in pisanja ločenih mnenj tudi na drugih sodiščih, tako kot že velja na ustavnem sodišču. Po njenem prepričanju bi taka transparentnost lahko preprečila dvome o sodnih odločitvah.
Poudarila pa je tudi nujo po digitalizaciji sodstva. "Če si predstavljamo, da policija zdaj na tožilstvo ali sodišče pripelje cele zaboje dokumentacije. Ti časi so minili, treba se je digitalizirati," je pojasnila. Verjame, da bi tudi to lahko pospešilo odločanje sodišč.
Med svojimi prioritetami pa je navedla tudi proučitev izvajanja zakona o sodnem svetu in razmislek o prenosu ocenjevanja dela sodnikov na predsednika sodišča. Po njenem prepričanju je treba razmisliti tudi o ocenjevanju sodnikov začetnikov. "Ocenjevanje je odgovornost predstojnika," je poudarila.
Poslanska vprašanja in razprava
Več poslancev je kandidatko pred tem spraševalo o njenih pogledih na vprašanje sovražnega govora v slovenski družbi. "Drznila si bom reči, da bi morda s sprejetjem etičnega kodeksa državnega zbora lahko marsikaj spremenili. Ljudje gledajo politike, kaj govorimo in kaj si mi dovolimo. In verjamejo, da je dovoljeno tudi njim," je vrnila žogico poslancem.
Glede razmisleka o ukinitvi sodne preiskave je poudarila, da tega ne napoveduje. "Treba je zadeve preučiti. Res pa gre za dvotirnost, da se dokazi najprej izvajajo na policiji, nato še na sodišču," je dejala in spomnila, da je Slovenija ena od redkih držav, ki to še ima.
Meira Hot (SD) je kandidatko za ministrico povprašala po njenem stališču do pobude za redefinicijo posilstva, kar je pripravljala dozdajšnja pravosodna ministrica Andreja Katič. Kozlovičeva je pojasnila, da se bo seznanila s študijo inštituta za kriminologijo. "Kot ženska in kot človek se nagibam k nekemu stališču, a se ne bom še definitivno opredelila," je dejala.
Poslancu Predragu Bakoviču (SD) je Kozlovičeva napovedala pripravo vizije zaporskega sistema, ker število zaprtih narašča. Sistem probacije je pohvalila in pojasnila, da med drugim rešuje prav problematiko prepolnih zaporov. Glede njegovega predloga za uvedbo varnostne zapestnice za obsojene pa je dejala, da bo o tem razmislila.
Dejanu Kalohu (SDS) se je zahvalila za pobudo za prepoved ponovnega sojenja. Ta je navedel primer slovenskega hekerja Matjaža Škorjanca, ki je pri nas že prestal zaporno kazen zaradi hekerskih vdorov. Že pol leta pa je v priporu v Nemčiji, ker za ista kazniva dejanja njegovo izročitev zahtevajo ZDA. Kot je zagotovila Kozlovičeva, bo pobudo proučila.
Na kritična vprašanja nekaterih poslancev opozicije, kako bo v dveh letih lahko toliko stvari izvedla, glede na to, da je pravosodno ministrstvo v celotnem mandatu vlade Mira Cerarja izpolnilo zelo malo od obljubljenega, je Kozlovičeva ocenila, da je bilo v času ministra Gorana Klemenčiča storjeno veliko več, kot je bilo zapisano v koalicijski pogodbi. "Moje vrednote so še vedno enake kot v času Mira Cerarja. Moje vrednote so še vedno socialno-liberalne in se niso spremenile, smo enaki ljudje, le v drugi konstelaciji," pa je odgovorila na poslanske očitke o sodelovanju v koaliciji s SDS-om.
Povedala je tudi, da ni naklonjena zapiranju meja, kot temu ni bila že v času Cerarjeve vlade, da pa so bili to tedaj nujni ukrepi in da se bomo tudi danes spoprijemali z velikimi težavami zaradi pomanjkanja policistov.
Video: Posnetek seje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje