Kot je na začetku povedal predsednik Robert Šumi, je nov zakon star dobro leto in je še zelo težko govoriti, ali je bil učinkovit ali ne. Poudaril pa je, da se mu zdi zakon dober, a je še vedno predvsem prisoten strah.

"Še vedno je zelo pomembno, kakšno je prevladujoče mišljenje v državnem odnosu do žvižgačev. Če bo to še vedno nekaj negativnega, bomo težko napredovali," je še dejal.

V letu 2023 je bila udeležba zavezancev dvotretjinska

Vodja centra za zaščito prijaviteljev Gregor Pirjevec je povedal, da so bile dejavnosti komisije za preprečevanje korupcije v zadnjem letu številne. Poudaril je predvsem operativo, usposabljanja, komunikacijo z zavezanci in organi za zunanjo prijavo in z institucijami, ki sodelujejo pri zagotavljanju pomoči, pozive preko krovnih organizacij, sodelovanje z mediji in nevladnimi organizacijami.

Do 1. marca 2024 je bilo število prejetih prijav 433, anonimnih 233, ugotovljeno je bilo, da je bilo od tega utemeljenih prijav 184. Organi za zunanje prijave so prejeli 77 zunanjih prijav. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pa je prejelo eno tožbo, ki se sklicuje na ZZpri.

Po besedah Pirjevca je dvotretjinska udeležba zavezancev dober uspeh. "Sama ideja ZZPri-ja ni v tem, ali bodo prijavili kršitev, bolj je vprašanje, ali bodo povračilni ukrepi," je še povedal.

Zaupniki in varovanje identitete prijavitelja so pomembni

Več sogovornikov je poudarilo, da so zaupniki in varovanje identitete zelo pomembni. Kot je povedala Dagmar Šober iz Transparency International Slovenija, delujejo z zaupniki in jim nudijo podporo. Po zgledu najboljših praks iz tujine so uvedli spletno platformo, ki tako prijavitelju kot zaupniku omogoča anonimno komunikacijo, ki je šifrirana in jo je zelo težko kibernetsko napasti.

"Osredotočamo se na implementacijo za uspešnost implementacije. Zakon je sicer dobro zasnovan, v praksi pa se rado zatakne," je povedala in dodala, da jim manjka predvsem izobraževanja drugih deležnikov, kot so sodniki, tožilci in odvetniki.

Bor Šteblaj iz SDH-ja je poudaril, da je pomemben vidik tudi samo zaupanje prijaviteljev. Kot je dejal, je več kot polovica prijav še vedno anonimna. Dodal je še, da se morajo žvižgači zavedati, da se ob določenih prijavah identiteta lahko razkrije zaradi vsebine same.

"Obstajajo možnosti, da bi zaupnika zlorabljali," pa je poudaril Boštjan Trstenjak iz podjetja PRO-INTEGRA in dodal, da obstajajo nevarnosti, ki jih je lahko deležen tudi zaupnik, zato se mu zdi smiseln tudi nadzor nad njimi. Dodal je še, da so bili strahovi ob uveljavitvi zakona odveč. "Prijav ni bilo nič več kot prej. Možnost prijave je obstajala tudi pred uveljavitvijo, samo na drugačen način."

Kako v prihodnje?

Sogovorniki so se na okrogli mizi sicer strinjali, da je zakon dobro pripravljen in da kaže več pozitivnih kot negativnih učinkov. V prihodnje bodo še naprej ozaveščali, uvedli usposabljanje imenovanih zaupnikov in sodelovali z delodajalci, predstojniki in vodilnimi kadri, ki so po njihovem mnenju ključni.

Šober je poudarila, da je ministrstvo predlagalo obdobje dveh let, ki je še v časovnem razponu za prijavo. "To ni v redu. Smo v fazi sprejemanja zakonodaje, da se razširi na pet let."

Pirjevcu se zdi obdobje pet let predolgo. Poudaril je še, da zakon ne velja za nazaj, tako da stvari iz preteklosti na ta način ni mogoče reševati.

Trstenjaku se zdi v prihodnje najpomembnejše, da bi se status zaupnika popravil. Predvsem kdaj in na kakšen način bi zaupnik stvar zaključil in izpostavil. Dodal je še, da je beseda žvižgač v Sloveniji preveč negativno zaznamovana in da bi bilo treba v prihodnosti to popraviti.

KPK sporoča, da bodo predvidoma jeseni priredili tudi poglobljena izobraževanja na to temo.