Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na novinarski konferenci izrazil pričakovanje, da bo analiza rezultate prinesla do konca letošnjega leta. Poudaril je, da je sistemska korupcija v zdravstvu problem, ki se pojavlja že zadnjih 15 let.

"Tudi sami želimo pogledati v drobovje zdravstvenega sistema, poiskati odgovorne in spremeniti sistem tako, da v tem delu porabe zbranega denarja za zdravstvo ne bomo izgubljali za provizije in dobavitelje, ampak za optimizacijo zdravstvenega sistema," je dejal.

V analizi bo Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pod drobnogled vzela dobavitelje na področju nabave medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego omenjenim zavodom v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2022.

Iskali bodo potencialne sistemske rešitve

KPK bo z analizo med drugim odgovoril na vprašanje, ali je mogoče na podlagi podatkov o naročenem blagu opredeliti blago, ki je skupno in enako pri vseh naročnikih in bi bilo posledično smiselno za namen nabave tega blaga pristopiti k skupnim javnim naročilom.

Komisija bo proučila tudi sistem identificiranja potreb po nabavi pri naročnikih, zaznave glede izvajanja javnih in evidenčnih naročil pri dobaviteljih, prikaz zneskovnega razmerja ter rangiranje dobaviteljev glede na zneske, piše v KPK-jevem sporočilu za javnost.

V osnutku poročila analize, ki bo po zagotovilih KPK-ja narejeno v najkrajšem možnem času, bo komisija predstavila stanje javnih in evidenčnih naročil po dobaviteljih, v okviru evidenčnih naročil identificirala področja možnih skupnih nabav in povezala ugotovitve nadzornih organov v omenjenem obdobju na opredeljenem področju.

Kot so pojasnili na KPK-ju, ministrstvo in komisija aktivno sodelujeta od poletja 2022. Odločitev o izvedbi analize je senat KPK-ja sprejel februarja 2023.

"Učinkoviti smo lahko zgolj z medsebojnim sodelovanjem, kar na komisiji vseskozi poudarjamo. Glede na tokratno neposredno sodelovanje z ministrstvom za zdravje menimo, da se bo s tem povečala tudi verjetnost upoštevanja naših priporočil, ki smo jih od leta 2004 na področju zdravstva izdali več kot 40, ki pa v praksi večinoma niso zaživela," je povedal predsednik KPK-ja Robert Šumi.

Rezultat analize lahko nakaže tudi možnosti prihranka javnih sredstev, je poudarila vodja službe za nadzor na KPK-ju Katja Mihelič Sušnik: "V zdravstvu se obrača precejšnja vsota denarja, zato je treba z vsemi možnimi evidencami, s katerimi država razpolaga, identificirati možnosti prihranka javnih sredstev. Od ministrstva za zdravje tako pričakujemo, da bo ob koncu analize storilo korak naprej v praksi in v spremembi sistema zdravstva, ki ga je treba urediti."