Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v postopku glede sumov nepravilnosti pri službeni poti uradne slovenske delegacije v New York julija 2023 zaznala korupcijska tveganja.

Zadevo je odstopila v reševanje Računskemu sodišču, ki je pristojno za nadzor nad smotrnostjo izvedbe službenih poti javnega sektorja, saj KPK "nima pristojnosti, da se opredeljuje do ekonomičnosti in pravilnosti poslovanja oziroma višine stroškov, ki so nastali s konkretno službeno potjo".

"KPK je postopek uvedel na lastno pobudo septembra 2023 na podlagi medijskih objav, ki so problematizirale službeno pot tedanje ministrice in štirih uslužbenk ministrstva za javno upravo med 8. in 23. 7. 2023 na Visoki forum Združenih narodov na temo trajnostnega razvoja v New Yorku, pri čemer je ministrico spremljal tudi soprog. V okviru predhodnega preizkusa je KPK pridobil pojasnila in dokumentacijo MJU-ja, urada za nadzor proračuna, generalnega sekretariata vlade ter nekaterih javnih uslužbencev," so navedli na KPK-ju.

KPK je zaznal korupcijska tveganja, saj je ugotovil, da odrejanje in poročanje o službenih poteh v tujino in koriščenje VIP-letaliških storitev ni ustrezno oziroma zadostno urejeno. "Prav tako pa bi bilo treba v zvezi s spremljanjem (in prenočevanjem) družinskih članov funkcionarjev in javnih uslužbencev na službenih poteh zavzeti jasno stališče, da morajo biti vsi zasebni stroški strogo ločeni od javnih sredstev," so dodali.

KPK meni, da bi bilo treba navedena področja urediti tudi zato, da so merila, kriteriji in splošna pravila vnaprej jasni, saj se s tem "spodbuja in omogoča transparentna poraba javnih sredstev ter ravnanje funkcionarjev in javnih uslužbencev v skladu z najvišjimi standardi integritete".

Odsotnost omenjenih pravil ob dejstvu, da je za nadzor nad izvedbo službenih poti kot zunanji organ pristojno le Računsko sodišče, pa po mnenju KPK-ja predstavlja tveganje za izvedbo samovoljnih in arbitrarnih službenih poti, še posebej najvišjih predstavnikov države.

Priporočila vladi

Vladi so zato priporočili sprejem ustreznih pravil oziroma stališč v zvezi s številčnostjo delegacij, uporabo VIP-letaliških prehodov, odrejanjem službenih poti in poročanjem o njih ter spremljanjem družinskih članov. KPK priporoča tudi "vzpostavitev meril preverjanja smotrnosti posameznih delegacij na ravni izvršilne veje oblasti, ki naj vključuje tudi ekonomsko presojo namena in učinka posamezne delegacije glede na strateško določene cilje oziroma interese države".

Glede prisotnosti soproga ministrice Sanje Ajanović Hovnik pa je KPK ugotovil, da MJU ni izvedel nobenih aktivnosti glede rezervacije letalske vozovnice ali nastanitve zakonca v New Yorku in da to ni bremenilo proračuna, zato kršitev niso mogli potrditi.

Ajanović Hovnik odločitev razume kot kritiko računskega sodišča

Na ugotovitev KPK-ja se je po poročanju STA odzvala Sanja Ajanović Hovnik, ki jo veseli, da je komisija v zvezi s službeno potjo v New York ugotovila, da ni kršila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Hkrati je KPK ugotovil, da pot soproga in bivanje nista bremenila proračuna, kar je tudi sama večkrat povedala.

Ker je komisija ugotovila sistemska tveganja, to razume kot kritiko računskemu sodišču. Računsko sodišče namreč opravlja revizije smotrnosti in gospodarnosti in daje priporočila ministrstvom, zato je izpostavila, zakaj tekom "revizij takšnega priporočila ali korekcijskega ukrepa nikoli ni predlagalo".

"Če bo obravnava mojega konkretnega primera pred KPK-jem prispevala k boljši sistemski ureditvi tega področja in usklajenim pristojnostim med KPK-jem in računskim sodiščem, bo iz tega izšlo nekaj pozitivnega. Zame in za mojo družino je ugotovitev, da ni prišlo do kršitve zakonodaje, zadoščanje, ki pa je prišlo pozno in po že podani javno-medijski arbitrarni sodbi," je še zapisala nekdanja ministrica za javno upravo.