Konec leta 2023 je bilo v registru lobistov vpisanih 84 lobistov. Med njimi je 20 takih, ki kljub pozivu KPK-ja niso poročali o svojem delu v letu 2023. Zaradi neporočanja je KPK izrekel osem pisnih opominov, deset prepovedi lobiranja v trajanju od treh do 24 mesecev in dva izbrisa iz registra. Pri 446 stikih pa je zaznal neskladja pri poročanju.

"Vse to potrjuje, da je lobiranje nezadostno razumljeno, zaradi česar KPK predlaga niz ukrepov in nadaljnjih dejavnosti, ki so osredotočeni predvsem na ozaveščanje o pomenu poročanja na področju lobiranja. Poročanje o lobiranju je bistvenega pomena z vidika zagotavljanja transparentnosti izvajanja vplivov na oblikovanje zakonodaje in javnih politik ter odločanja o drugih zadevah v javnem sektorju. Transparentnost pa prispeva k večji odgovornosti odločevalcev in zmanjšuje tveganja za nastanek nezakonitih ali neetičnih praks," so navedli na KPK-ju.

Lobiranci pa morajo KPK-ju posredovati zapis o vsakem lobiranju. Lani so mu posredovali 704 zapise, s katerimi so skupno poročali o 5260 izvedenih stikih, med katerimi je bilo 4000 zakonitih. Pri 1623 stikih je šlo za vplivanje na sprejetje predpisov in drugih splošnih aktov, pri 2377 pa za vplivanje na odločanje v drugih zadevah, kažejo podatki poročila.

Med ministrstvi so o lobističnih stikih najpogosteje poročala ministrstvo za finance (117 zapisov), ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (85), ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (55), ministrstvo za zdravje (35) in ministrstvo za kulturo (31). Druga ministrstva so posredovala okoli 20 ali manj zapisov, ministrstvi za notranje zadeve ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa o stikih v letu 2023 nista poročali.

Za 814 stikov, o katerih so poročali lobiranci, se je izkazalo, da niso lobistični in o njih sploh ne bi bilo treba poročati. Pri tem izstopa ministrstvo za javno upravo, saj je med 61 poročanimi stiki kar 39 stikov (63,93 odstotka) neustrezno opredelilo kot lobiranje.

"KPK ugotavlja, da lobiranci kot lobiranje pogosto opredelijo prošnje ali vabila na sestanek, prav tako pa tudi stike s predstavniki pravnih oseb javnega prava in lokalnih skupnosti, čeprav navedene situacije ne predstavljajo lobiranja," so navedli.

Kje je bilo največ lobističnih stikov?

Kot je za Dnevnik TV Slovenija poročala Helena Ponudič, je bilo v zadnjih treh mesecih po uradnih podatkih v aplikaciji Erar največ zanimanja za ministrstvo za zdravje. Tam sta se med drugimi oglasili Pivovarna Laško zaradi trošarin na alkohol in Astrazeneca zaradi želje po lajšanju dostopnosti zdravstvenih inovacij. Trgovinska zbornica je pri ministrstvu za gospodarstvo želela vplivati na predpise o davčni zakonodaji. Na ministrstvo za okolje so se zaradi uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov obrnili Petrol, Moll, trgovinska zbornica, Logo bencinski servisi in Shell Adria, Revoz in Renault pa sta temu ministrstvu zastavila vprašanja o konkurenčnosti stroškov energije.

Medtem se je družba Gen na kmetijskem ministrstvu in pri skladu kmetijskih zemljišč oglasila zaradi drugega bloka jedrske elektrarne. Kar nekajkrat pa sta v zadnjih mesecih pri državnem zboru lobirali zveza in zbornica kliničnih psihologov glede zakona o psihoterapevtski dejavnosti. K predsedniku vlade so prišli iz družb Lumar zaradi poplavne gradnje nadomestnih objektov, Huawei zaradi svoje dejavnosti pri nas ter Korea Hydro & Nuclear Powerja, ki ponuja svoje izkušnje pri gradnji jedrskih elektrarn, je dodala Stopar.

Nizka stopnja poročanja na lokalni ravni

KPK tudi ugotavlja, da se na lokalni ravni nadaljuje trend nizke stopnje poročanja lobirancev o lobističnih stikih. "Od skupno 212 občin je KPK v letu 2023 od zgolj šestih občin prejel šest zapisov lobirancev o 101 stiku z lobisti (na enem zapisu lobiranci lahko poročajo o več stikih z lobisti). Po drugi strani pa predstavnike lokalnih skupnosti drugi lobiranci večkrat označijo za lobiste, čeprav to niso. V letu 2023 so tako lobiranci poročali o 19 stikih s predstavniki posameznih občin, čeprav Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da so funkcionarji in javni uslužbenci organov in uprav lokalnih skupnosti lobiranci in v takšnih primerih ne gre za lobiranje," še pojasnjuje KPK.

Trenutna zakonodaja neustrezna za učinkovit nadzor?

KPK meni, da trenutna zakonodaja na področju lobiranja ne omogoča učinkovitega nadzora lobističnih stikov. Med drugim bi morali spremeniti definicijo lobista skladno z mednarodnimi smernicami in za izboljšanje nadzora uskladiti časovno poročanje lobirancev in lobistov. Prvi morajo namreč o svojem delu poročati redno, drugi pa lahko poročajo enkrat na leto za celotno preteklo leto.

KPK še napoveduje, da bo nadaljeval ozaveščanje o pomembnosti poročanja o lobiranju. Tako bo občinam znova obrazložil določbe o lobiranju in jih opozoril na njihove dolžnosti. Lobirance, ki o stikih poročajo sproti, bo obveščal o morebitnih zaznanih neskladnostih, interesne organizacije, ki o lobističnih dejavnostih niso poročale, pa bo sproti opozarjal na njihove obveznosti. 26 državnih organov, katerih funkcionarji oziroma javni uslužbenci niso poročali o stikih, o katerih so poročale interesne organizacije, pa bo zaprosil za razjasnitev dejanskega stanja in morebitno oddajo poročil.