Pri tem znova poudarjajo, da je enotno vodenje javnih naročil nujen pogoj za bolj transparentno, sledljivo in ekonomično javno naročanje. Takšno vodenje javnih naročil omogoča ustreznejšo identifikacijo potreb po nabavi, boljšo preglednost postopkov in večjo sledljivost, hkrati zagotavlja doseganje ekonomije obsega, predvsem nižjih cen, zmanjšajo pa se tudi administrativni stroški, poudarja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).

Ministrstvu za zdravje in javnim zdravstvenim zavodom so zato v preteklosti že priporočili, naj pripravijo konkretne ukrepe, da se javna naročila vodijo centralizirano, oziroma naj razmislijo o vzpostavitvi skupnih nabavnih služb.

Odločitev, da se pomemben del nalog pri izvedbi javnih naročil prenese na zunanje izvajalce, na odvetniške družbe, po mnenju KPK-ja ni korak v smeri ustreznejšega upravljanja korupcijskih tveganj. Medijsko izpostavljeni primer javnega naročila UKC Ljubljana za izvajanje storitev svetovanja na področju javnega naročanja v daljšem časovnem obdobju po mnenju KPK-ja kaže na odmik od njenih priporočil za ustreznejše upravljanje korupcijskih tveganj.

Vključitev zunanjih izvajalcev v postopke javnega naročanja poveča možnosti za nastanek kršitev s področja nasprotja interesov in kršitev integritete. Te kršitve so posledica izvajanja nezakonitih in neetičnih vplivov, prirejanja meril in kriterijev, uhajanja notranjih informacij in s tem privilegiranja ponudnikov pri posameznih postopkih javnih naročil, so na KPK-ju zapisali v sporočilu za javnost. Vse našteto ne zagotavlja delovanja naročnika v javnem interesu, opozarjajo.

V okviru analize delovanja javnega sektorja na področju zdravstva, ki so jo na KPK-ju opravili lani, so ugotovili, da naročniki pogosto res razpolagajo z omejenimi kadrovskimi resursi in znanjem, k čemur pripomorejo tudi trenutne razmere na trgu dela, vendar pa poudarjajo, da takšna rešitev ne predstavlja dolgoročno vzdržnega sistema izvajanja postopkov javnega naročanja.

Oddajanje del in nalog javnega sektorja zunanjim izvajalcem ne bi smelo predstavljati dolgoročne in edine rešitve sistemskih pomanjkljivosti, ampak zgolj kratkoročno premostitveno možnost do vzpostavitve ustreznejše sistemske rešitve, ki bo v največji možni meri sledila javnemu interesu, poudarjajo na KPK-ju.

Glede na višino proračunskih sredstev, ki jih Slovenija namenja reševanju problematike v zdravstvu, na KPK-ju pričakujejo, da bodo vlada in pristojna ministrstva glede zaznanega načina izvajanja postopkov javnih naročil čim prej zavzeli stališče in poiskali ustreznejše sistemske rešitve.