Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sprejela prenovljene smernice za uresničevanje načrtov integritete. Z njimi komisija krepi vlogo dozdajšnjih skrbnikov za načrt integritete, ki jih je preimenovala v pooblaščence za integriteto, s čimer bi imeli večje pristojnosti in s tem pomen. Pooblaščenci bodo imeli ključno vlogo pri obvladovanju korupcijskih in drugih tveganj, ki vplivajo na skladno delovanje organizacij, so sporočili s KPK-ja.

Komisija je tako več kot dva tisoč zavezancev, med katerimi so ministrstva, državni organi in javni zavodi, pozvala, naj imenujejo pooblaščence za integriteto. Bdeli bodo nad načrtom integritete, torej orodjem za obvladovanje korupcijskih tveganj in tveganj za kršitve integritete.

Poleg tega bodo po besedah namestnice predsednika KPK-ja Tine Divjak opozarjali, katere ukrepe je treba izvesti, in bili v rednem stiku s predstojniki posamezne javne institucije. "Želimo si, da bi javne institucije načrt integritete, ki je namenjen temu, da organizacija pozna institute zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, premislile, kje gre lahko kaj narobe, in se odločila o ukrepih, ki bi preprečili kršitve," je dejala. "Zelo pomembno je, da je pooblaščenec oseba, ki pozna delo organizacije in mu zaposleni zaupajo," je ob tem poudarila Divjak.

Novosti bodo sicer po navedbah komisije omogočile lažje vključevanje načrtov integritete v redno poslovanje organizacij ter s tem večjo skladnost. Poenostavitve bodo zavezancem omogočile bolj sistematično obvladovanje tveganj in preprečevanje morebitnih kršitev. Med poenostavitvami je, denimo, tudi nadgradnja informacijskega sistema, ki so ga zavezanci do zdaj že uporabljali za vodenje registra tveganj.

Korak bližje družbi, kjer je integriteta standard tudi v praksi

Pooblaščenci za integriteto pa po novem ne bodo odgovorni le za obvladovanje korupcijskih tveganj, temveč tudi za druga tveganja, pomembna za splošno delovanje organizacije. "S tem bodo lažje dosegali skladnost poslovanja s pričakovanim, kar je temeljno vodilo integritetnega ravnanja, ter omogočili odgovornejše in preglednejše poslovanje. Vse to bo dolgoročno prispevalo k boljšemu ugledu, učinkovitejšemu obvladovanju tveganj ter zmanjšanju možnosti za kršitev organizacij," menijo na KPK-ju.

Obenem so poudarili, da so integriteta, odgovornost, transparentnost in vodenje z dobrim zgledom prvi pogoj za zaupanje javnosti. Slovenija pa bo z vključitvijo prenovljenih smernic in imenovanjem pooblaščencev korak bližje družbi, v kateri integriteta postane standard tudi v praksi, so prepričani v komisiji.

Integriteta je celovitost, skladnost, pristnost, poštenost, verodostojnost, navaja KPK na svoji spletni strani. Ob tem poudarjajo, da ima organizacija z integriteto zaposlene osebe z integriteto, obenem pa deluje skladno z etičnimi normami, zapisanimi v etičnih kodeksih organizacij, in veljavnim pravom.