Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je nevladna humanitarna organizacija z nepridobitnimi cilji, ki je bila formalno ustanovljena septembra 2005. Združuje strokovnjake in strokovnjakinje ter druge posameznike in posameznice, ki se ukvarjajo z brezdomstvom in z njim povezanimi pojavi, ter posameznike in posameznice, ki brezdomstvo in s tem povezano socialno izključenost doživljajo.

Zagotovo so najbolj poznani po izdaji časopisa Kralji ulice, ki ga prodaja že več kot tisoč članov in članic društva. Polovico prispevka, ki znaša 2 evra, dobi prodajalec. Poleg tega redno sodelujejo še z ostalimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju brezdomstva. Z njimi smo preživeli en dan v dnevnem centru in si ogledali različne aktivnosti, ki jih omogočajo uporabnikom.

"Dokler ni bilo Kraljev, sem svoje težave reševal z raznoraznimi kriminalnimi dejanji"

Eden od naših sogovornikov je Jakob, ki je hkrati tudi eden od najstarejših uporabnikov in prostovoljcev pri Kraljih ulice. Sodeloval je tudi pri nastanku društva. Njegova prodajna številka je 15, kar je najnižja številka še živečih prodajalcev.

"Ko sem se vključil h Kraljem, sem imel še hujše težave z odvisnostjo, tako da so mi pravzaprav Kralji omogočili, da sem lahko te svoje 'težave' vsaj na pošten način plačal," nam je zaupal in povedal, da je bil zelo kmalu kot prostovoljec izvoljen za predstavnika prodajalcev, kar je pomenilo, da je moral vse nove prodajalce sprejeti in jim razložiti, kako stvari potekajo. "Imel sem sestanke z vsakim novim, ki je prišel. Malo jih je bilo treba pomiriti. Kadar ljudje pridejo h Kraljem ulice, da bodo prodajali časopis, pomeni, da se jim je najverjetneje podrl svet. Ostali so brez denarja in po navadi so zelo prestrašeni. Ne vem, kaj naj rečem, treba jih je sprejeti, nekako jim povedati, da ni ta situacija nič hudega in da ni nič narobe, če bodo prodajali Kralje ulice oz. se celo potrudim, da jim razložim, da je prodaja našega časopisa isto kakor prodaja v trafiki ali pa v trgovini ali pa kjer koli, samo da imamo mi le en proizvod. Vedno povem, da je to veliko bolje kot 'fehtanje'. Jaz v bistvu ne maram videti ljudi, ki 'fehtajo', ker se mi zdi, da to človeku uniči hrbtenico."

Po petnajstih letih prostovoljstva so ga v začetku tega meseca tudi redno zaposlili za polovični delovni čas. "Meni je to dalo zelo veliko. Pravzaprav moram prav priznati, da so me Kralji rešili in da sem zaradi prostovoljstva in dela tukaj tudi nehal z drogami. Hitro sem ugotovil, da ves zaslužen denar porabim za drogo, kar pa se mi je zdelo prav neumno. Vem, da je lažje reči 'samo nehaj', ampak v mojem primeru je delovalo, in to v velikem delu zaradi Kraljev ulice." Za konec pa je še dodal, da to ni delo, ki bi človeka obogatilo na materialni ravni. "V resnici dobim zelo malo denarja. Če sem lahko kar popolnoma iskren, dobim točno 30 evrov več, kot sem prej dobival socialne z dodatkom za prostovoljstvo. Tega pač ne moreš početi za denar. Všeč mi je ta služba, zato ker lahko pomagam ljudem. Imam še vedno kar veliko slabe vesti, ker sem bil svoje čase precej družbeno škodljiv, zato zdaj malo 'not prinašam'. Eno od največjih plačil je to, da so ljudje hvaležni, da si jim pomagal. To je boljše kot denar."

Poleg delavnic in različnih aktivnosti na voljo tudi osnovna zdravstvena oskrba

Poleg delavnic in predavanj je na društvu mogoče dobiti tudi zdravniško pomoč. Večinoma jo uporabniki potrebujejo za previjanje akutnih ran. Kot nam je povedal prostovoljec, ki je to akcijo začel popolnoma samoiniciativno in prostovoljno, je ta zdaj končno dosegla svoj namen.

"Prej je k nam enkrat na teden hodilo dekle iz Stigme, potem sem to vodil jaz, še kasneje eno drugo dekle. Zdaj pa lahko z veseljem povem, da smo dobili denar od razpisa iz tujine in smo lahko zaposlili tudi medicinsko sestro, ki je zdaj tukaj vsak dan. K nam prihaja tudi zdravnik, enkrat na teden. Vesel sem, da smo dosegli naš cilj." Kot nam je še zaupal, se je akcija previjanja ran začela v času zaprtja zaradi koronavirusa leta 2020.

"Tisti prvi 'lockdown', ki je bil, je ljudi malo prestrašil. Ulice mesta so postale prazne, zunaj so ostali le brezdomci. Najprej smo z ekipo aktivistov začeli razdeljevati sendviče, vodo, čaje in enolončnice. Kolega, ki mi je pri tem pomagal, prihaja iz Gaze, kjer je bil tudi reševalec, je opazil, da ti ljudje nimajo dostopa do zdravnika in da so v zelo slabem stanju. Potem sem mu pomagal pregledovati rane in jih previjati. Hitro se je pokazalo, da je to zelo dobra in potrebna praksa, zato smo rane začeli previjati in oskrbovati tu."

Dodal je še, da je vsak dan nekaj ljudi, ki potrebujejo pomoč. "Teh ljudi zdravniki po ustanovah enostavno ne obravnavajo enako. To so stvari, ki se sicer dajo hitro rešiti ob pravilni negi in vzdrževanju. Žal pa ljudje s ceste niti ne pridejo do obravnave, kaj šele nege. Zato sem zelo vesel za ta napredek. Zaradi tega denarja imamo zdaj na voljo tudi vitamine, beljakovinske napitke, boljšo opremo in preparate, ki seveda potem tudi boljše in hitrejše vplivajo na okrevanje."

Jean Nikolič: "Pri nas je vsak dan dan odprtih vrat"

Kralji ulice niso najbolj tipično društvo, saj se za razliko od drugih nevladnih organizacij razlikujejo tudi po strukturi prostovoljstva. Njihovi prostovoljci so zelo raznoliki: od študentov, širše javnosti, pa tudi do uporabnikov in članov njihovega društva.

"V naši prostovoljski organizaciji od prostovoljcev ne pričakujemo nemogočega in se prilagajamo njihovim psihičnim in fizičnim sposobnostim. Vsak prispeva po svojih zmožnostih. Zato je tudi zakonsko gledano status naše organizacije malo drugačen. Mi poskušamo čim več članov in članic društva oz. uporabnikov dnevnega centra spodbuditi k temu, da so aktivni. Imamo strukturirane delavnice in aktivnosti. Lahko pa tudi izrazijo neko svojo željo, kaj bi počeli in potem skupaj malo razmislimo, ali je to smiselno in v dobrobit vseh, potem pa imajo možnost sami razviti te svoje aktivnosti. Imamo zelo veliko prostovoljcev in prostovoljk, ki počnejo res dobre stvari, za katere velika večina mogoče sploh ne ve. Tako denimo praznijo stanovanja, vodijo športne aktivnosti, likovne delavnice, šahovske delavnice, zelo veliko jih sodeluje pri soustvarjanju časopisa. V resnici je tega toliko, da bi težko zdaj naštel vse dejavnosti," pravi Jean Nikolič, urednik časopisa Kralji ulice in eden od mentorjev prostovoljstva.

Dodaja, da je v njihovem društvu prostovoljstvo še toliko bolj pomembno, saj veliki večini uporabnikov osmisli življenje in jim je tovrstno delo prva stopnica k rehabilitaciji in ponovni vključitvi v družbo. Odprti so za prav vse, ki bi se jim želeli pridružiti. "Društvo je zelo odprte narave. Pravzaprav lahko kdor koli, ki ga to zanima ali pa bi rad malo spoznal svet brezdomstva, pride k nam in se nam priključi. Mi imamo vsak dan dan odprtih vrat, saj mora biti društvo tudi po etičnem kodeksu odprto za javnost, tako da so dobrodošli vsi prostovoljci. Včasih pa je dovolj že, če se nekdo pride samo pogovarjat z uporabniki. To jim zelo veliko pomeni."

"Včasih skočimo v jamo in ne vidimo levo in desno, kot prostovoljec pa moraš videti vse"

Ula Nina je ena od tistih prostovoljk, ki je hkrati tudi uporabnica dnevnega centra. Po vrnitvi v Slovenijo je zapadla v težave z odvisnostjo in svoje zavetje našla pri Kraljih ulice. "Pred dvema letoma sem zaradi zlorabe alkohola dobila alkoholni hepatitis. Zdravnik mi je takrat kar 'direkt' rekel, da imam 50 odstotkov možnosti, da preživim. Takrat sem zaključila svojo zgodbo z alkoholom. Pri Kraljih so mi kmalu ponudili možnost prostovoljskega dela kot mentorica za likovno delavnico. Takoj sem sprejela, ker od nekdaj rada ustvarjam."

Pojasnila nam je, da vsak torek vodi likovno delavnico in nikoli ne ve, koliko ljudi bo prišlo, saj deluje po principu, da je dobrodošel vsak, brez napovedi. "Vsak od udeležencev ima svojo roko. Ne moreš reči, da je nekdo nenadarjen. Vsak nosi to v sebi na svoj način. Pri nekaterih fantih opazim, da imajo levo hemisfero ekstra razvito, to pomeni, da geometrijske like in take stvari delajo zelo točno in natančno. Dekleta pa po navadi znajo zelo dobro izražati oblike telesa. Zato pravim, vsak ima nekaj."

Kot nam je povedala, ji prostovoljstvo veliko daje in si želi, da bi ga bilo še več. "Včasih se tudi zgodi, da pač ni ljudi, ampak tega nikoli ne jemljem osebno. Vsak človek ima svoje težave in mislim, da je bistvo prostovoljstva točno to, da odstraniš svoj ego in sebe. Včasih skočimo v to jamo samih sebe in potem ne vidimo ne levo ne desno. Kot prostovoljec pa moraš gledati v vse smeri, ker nisi samo ti. To je lekcija, ki sem se je najbolj naučila."