Pred komisijo, ki preiskuje ozadje izdajanja brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik je direktor sklada Julius Leo Ivanjko pojasnil, da sta Julius fond in Julius KDD dala več kratkoročnih posojil podjetju Progresija, ki je izdajalo brezplačnik Slovenski tednik. Poudaril je, da so bila ta posojla ustrezno zavarovana še pred njihovo sklenitvijo. Predsednica komisije Melita Župevc (SD) mu je prebrala izjavo sočlana uprave Simona Zdolška, da je bil ravno Ivanjko tisti, ki si je za ta posojila prizadeval in "na vsak način poskušal zagotoviti sredstva za Progresijo" - Ivanjko tega ni znal komentirati.
Župevčeva meni, da gre pri teh posojilih za možnost vezane trgovine: Cerkev posredno zagotovi del sredstev za brezplačnika, takratna oblast pa zagotovi podporo za določene cerkvene projekte. Pri tem je omenila primer dvorca Betnave in oddajo Blejskega otoka v 45-letni najem Cerkvi.

Sredstva za medije dodeljena sporno?
Župevčeva je dejala, da je zdajšnja nadzornica Gospodarstva Rast Danica Ozvaldič tudi nekdanja članica komisije, ki je dodeljevala sredstva za pluralizacijo medijev. Ta sklad je po besedah Župevčeve med letoma 2006 in 2008 največ sredstev dodelil podjetjem, kot so Nova obzorja, Nova revija in Družina. Izpostavila je še, da je Ozvaldičeva na lokalnih volitvah leta 2006 kandidirala na listi člana SDS-a Gregorja Pivca, potem pa kot članica komisije podelila sredstva podjetju v solastništvu stranke SDS. Dodala je še, da je bilo podjetje Nova obzorja takrat v solastništvu Andreja Lasbaherja, izdajatelja Slovenskega tednika. Ozvaldičeva se je odzvala, da v tem ni konflikta interesov in da je komisija sredstva podeljevala izključno po razpisnih pogojih, z lastništvom posameznih prejemnikov pa se niso ukvarjali.

Komisija je prvega zaslišala ekonoma Nadškofije Maribor Mirka Krašovca. Ta je poudaril, da so podjetja v posredni cerkveni lasti (prek Zvona 1 in Julius fonda) med letoma 2005 in 2008 poslovala zelo dobro. Posledično se nadzorni sveti teh podjetij v konkretne poslov, med drugim poznejše posojilo 21 milijonov evrov Holdinga Dravskih elektrarn Zvonu 1, niso spuščali.

Krašovec ni izključil možnosti zavajanja
O posojilih Zvona 1 za Slovenski tednik je Krašovec povedal, da vseh poslov ni poznal, ne glede na to, da je bil član nadzornega sveta holdinga Zvon Ena, zaradi holdinškega načina poslovanja, ki se razlikuje od koncernskega načina tudi pri delu nadzornih svetov. Dejal je tudi, da so bila ta podjetja korporativno tako urejena, da so se "duhovniki in kleriki" od poslov namenoma distancirali prav s tem namenom, da se ta podjetja ne bi označevala za cerkvena, sploh pa so bili posli v izključni pristojnosti uprave.
Potrdil pa je možnost, da bi lahko zaradi omenjenega načina vodenja lahko prišlo do zavajanja nadzornikov od direktorjev podjetja. "Ogromno projektov je bilo prikazanih kot potencialno uspešnih, ampak je potem kriza pokazala, da je bilo vmes pri kakšnih podjetjih tudi zavajanje."

Krašovec je zatrdil, da o povezavah Zvona in Mediapolisa ne ve nič in da je za omenjene povezave in podjetje izvedel iz medijev. Iz medijev je izvedel tudi za posojila Julius fonda, saj nadzorniki o teh stvareh niso govorili - obravnavali so le končne podatke o poslovanju.

"Brezplačniki so Cerkvi škodili"
"Cerkev ni imela nobenih koristi od brezplačnikov, prej škodo. Vsekakor pa mariborska škofija ni na račun tega dobila nobenih uslug kot poplačilo za posojila," je povezave med Cerkvijo in brezplačniki komentiral Krašovec.

Melita Župevc pa je kot primer mogoče usluge predstavila dvorec Betnavo in podjetje Betnava, d. o. o., ki je na državnem razpisu dobilo denar. Krašovec je njene domneve zavrnil: "Škofija je kandidirala pri več projektih, tudi za Betnavo, ki je spomenik državnega pomena. Mi smo Betnavo prijavili na razpis, na nekaterih državnih razpisih smo uspeli, na nekaterih pa ne - tako je bilo tudi z Betnavo. Na enem razpisu nismo uspeli, na naslednjem pa smo po nekaterih popravkih in dopolnitvah dosegli zadostno število točk in na razpisu smo uspeli."