Če pogledamo dolgoročno, se bosta tako število kot tudi pogostost suš povečevala zaradi spremembe podnebja. Vendar ne po vsej državi enako, pojasnjuje geolog Mihael Brenčič z Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. "V Sloveniji se moramo zavedati, da čeprav ne gre za veliko državo, imamo vendarle neko raznovrstnost. In ta raznovrstnost je vezana na geološko sestavo tal in seveda tudi na relief. In ta ranljivost suše bo različna v različnih predelih. Eno so kraški predeli in tudi na Krasu zdaj lepo vidimo, da ima Primorje že težave, tudi z vodooskrbo," je dejal za Radio Slovenija.

Mislili bi, da so kratkotrajna rešitev za vodooskrbo popoldanske nevihte, vendar ni tako, rešitev so le dolgotrajne padavine. "Če pade zelo velika količina vode naenkrat na neko območje, se zgodi to, da ta voda zelo hitro površinsko odteče," poudarja Brenčič in pojasnjuje, da posledično "voda hitro pade in tudi hitro odteče", pri tem pa se ne infiltrira v tla in globlje v vodonosnik.

Sorodna novica Zaradi zmanjšanja količin pitne vode na Obali zaprte prhe na plažah in prepovedano polnjenje bazenov

Zaloge vode se pri nas napajajo tudi s snegom, trajanje snežne odeje pa se že skrajšuje, kar lahko opazimo tudi sami. "Celo tako, da je predvideno, da za nekatere nižje predele snega ne bo več. In to zelo drastično vpliva na dolgoročno napajanje voda – tako površinskih kot podzemnih. Zato ker je dinamika tega napajanja povsem drugačna, kakor je pri dežnih padavinah," je pojasnil geolog.

Po mnenju Mihaela Brenčiča lahko sicer vsak od nas ukrepa proti suši s tem, da živi po načelih okoljske vzdržnosti. Opozarja pa, da se država zaveda predvsem težav, povezanih s kmetijsko sušo, manj pa vplivov suše na energetiko in vsakdanje življenje.