Generalni direktor policije Janko Goršek je v oddaji TV Slovenija Pogledi Slovenije na vprašanje, kako da so sprva izključevali navzočnost tretje osebe oziroma koga ščitijo, odvrnil, da nikogar. Vsa stroka trdi, da na podlagi zbranih obvestil in ugotovitev na kraju dogodka tretje osebe ni bilo, je dejal. Kar pa se tiče izjav sestre Saše Baričeviča, ki naj bi opozorila na dodatne sledove, pa je dejal, da o sledovih na stikalih ni bilo govora.

O odstopu ne razmišlja, saj policija po njegovih besedah ni zakrivala ničesar. Tudi tožilstvo je pritrdilo, da tretje osebe na kraju dogodka ni bilo, pravi.

Brezigar: Zaključkov še nismo podali
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar odgovarja, da v delu zadeve, za katerega je pristojen specializiran oddelek, ni bil sprejet še noben sklep. Tožilstvo oziroma specializirani oddelek je ta, ki bo povedal, kakšni so rezultati, je opozorila. V javnost pa je medtem prišel dokument specializiranega oddelka, zato zdaj njihovo delo ni več povsem skrito očem javnosti, je še dodala.

Pravnik Rajko Pirnat pa meni, da je nerazumno, da policisti ne bi pregledali vseh prostorov. Branko Japelj, vodja ljubljanskih kriminalistov, pri tem pojasnjuje, da so širili ogled iz hiše na ulico, kjer so tudi našli madeže krvi. Policisti so pregledali tudi vse prostore v hiši, saj je obstajal sum, da so se psi zatekli tja. Takrat sta bila v hiši stric in teta pokojnega, ki sta povedala, da se je dejanje dogodilo na dvorišču, zato ni bilo razloga za ponovno širjenje ogleda, je še navedel. Tudi sicer indicev za to po njegovih besedah ni bilo.

Blanka Žgajnar, vodja skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala, pa opozarja, da je ogled kraja dejanja eno glavnih preiskovalnih dejanj ob začetku preiskave nečesa, o čemer se še ne ve, ali je kaznivo dejanje. Opravljen mora biti etično, natančno in strokovno, da se zavarujejo sledi, je povedala.

Kresal: To je inkvizicija
Pri nas se vsako leto zgodi ogromno hujših kaznivih dejanj, ki niso deležna take pozornosti, pravi notranja ministrica Katarina Kresal, ki dodaja, da ves čas uhajajo informacije o tem, kaj naj bi počela ona in njen partner, pri čemer za to ni nobenih dokazov. Sama temu pravi inkvizicija, saj je bistvo te, da mora obtoženi dokazovati nedolžnost in ne obratno, da je nedolžen, dokler se mu ne dokaže krivda.

Tudi sicer gre za postopek, ki je bil nenehno na očeh javnosti, policija je predstavila obsežna in natančna poročila, zato ni mogoče dvomiti o njenem delu, je še povedala.

Kako so dokumenti prišli v javnost?
Na očitek, da je njeno delovanje politično, je Brezigarjeva odvrnila, da se je morala zaradi tega že zagovarjati pri premierju, ko je zgolj zahtevala, da specializiran oddelek opravi svoje delo. To je bil neverjetno hud pritisk na delo državnega tožilstva, saj je morala pred predsednikom vlade pojasnjevati, zakaj opravlja svoje delo, je dejala. Sama sicer z zadevo nimam nič, je dodala.

Katarina Kresal odgovarja, da je sama v nemogočem položaju, saj ves čas uhajajo delne informacije, ko pa mediji ali sama zaprosijo za obrazložitev, tožilstvo umolkne. Del verovanja v pravno državo je tudi sodelovanje institucij pregona; nenavadno je, da tožilstvo objavi, da bodo sami vodili zadevo, je dejala.

Brezigarjeva odgovarja, da je treba poznati pristojnosti tožilstva, izjav o nezaupanju pa niso nikoli dajali, temveč so preprosto opravljali svoje delo. Politizira se naše delo, je prepričana.

Minister za pravosodje Aleš Zalar pa opozarja, da informacije iz pravosodja ne bi smele odtekati, saj je to kaznivo dejanje, pa naj se je to zgodilo na tožilstvu ali sodišču; to je najmanj kršitev tajnosti podatkov, je opozoril. Tožilstvo mora storiti vse, da storilca odkrije, je dejal. Notranji nadzor tu po njegovih besedah ne bo pomagal, kot tudi ni v zadevi Berglund.

Brezigarjeva odgovarja, da bo, če gre za sum kaznivega dejanja, seveda preiskano. A sama ne bi prejudicirala, kje se je kaznivo dejanje zgodilo. Kolikor ji je znano, je policija že na delu.

Rajko Pirnat pa je o pozivu za umik stopnje zaupnosti dejal, da vloga ministrice ni v tem, saj bi bilo bolje, da ne bi dajala nikakršnih izjav; te pomenijo še dodatno politizacijo, je prepričan.

Kresalova odgovarja, da mora vsakdo imeti možnost, da reče in stori nekaj v svoj bran.

Predsednik SLS-a Radovan Žerjav pa opozarja na nevarnost groženj s tožbami, kakršne daje Miro Senica. Treba je zaščititi javne uslužbence, ki vodijo upravne postopke, saj se bodo v nasprotnem primeru take zgodbe še ponavljale, je prepričan. Pravna država je na preizkušnji, je prepričan.

Žgajnarjeva: Dolžni smo preveriti vse dokaze
Žgajnarjeva je na vprašanje, kako bo zadeva potekala naprej, odgovorila, da bo preiskava dalje potekala kot v drugih primerih. Tožilci so dolžni preveriti vse dokaze, kar bodo tudi naredili, je povedala. Radovan Žerjav pa meni, da mora vsak stopiti korak nazaj, saj pod takim pritiskom nihče ne bo mogel opraviti svojega dela. Kresalova pa pravi, da bo še naprej opozarjala, če se ji bo zdelo, da je kaj narobe.