Požari na goriškem Krasu so pogašeni, a pristojne skrbi požar na italijanski strani, kjer pomaga gasiti tudi več slovenskih gasilcev. Medtem vzroke požarov na naši strani preiskuje slovenska policija. Kako preiskava napreduje, je v Odmevih spraševala Tanja Starič.

Sorodna novica Bojijo se za petek napovedane spremembe smeri vetra. Izplačilo nagrad gasilcem bo urejeno v zakonu.

Je ta hip že znano, je ta hip že mogoče z gotovostjo reči, kaj je povzročilo požare na Krasu?
V primeru požarov na Krasu lahko potrdimo, da je za zadnji požar na območju komenskega Krasa nad vasjo Škrbina vzrok udar strele. V primerih preiskav vzrokov požara na območju goriškega Krasa pa intenzivna kriminalistična preiskava še poteka. Kljub temu lahko povemo, da do zdaj zbrana obvestila, opravljeni ogledi krajev izključujejo naklepno kaznivo dejanje.

Se pravi lahko z veliko gotovostjo ta hip rečete, da ti požari niso bili podtaknjeni?
Tako je. V bistvu smo izključili možnost, da je na delu požigalec. Kljub temu pa kriminalistična preiskava še vedno poteka, s ciljem čim podrobnejše ugotovitve samega vzroka nastanka požara.

Prebivalci, domačini so bili zelo vznemirjeni. Najbolj se jim je zdelo nenavadno to, da se je ogenj pojavljal na različnih krajih. Zato tudi ta sum, zlasti med domačini, da je dejansko šlo za podtikanje požarov. Kako si razlagate oziroma kaj ste ugotovili glede tega, da je imel požar tako velike preskoke?
To je eden največjih požarov, ki smo ga do zdaj preiskovali v naravi. Tovrstni požari so zelo specifični. Tudi vremenske razmere na Krasu so bile takšne, da so omogočile hitro širjenje požara. Suha tla, posušena tla, visoke temperature, visok termičen veter visoke intenzitete, nekaj časa maestral, pozneje burja, prepletanje teh vetrov je dejansko pospešilo širjenje požara. Tako imenovani požarni preskoki niso nič novega. Več preiskav po svetu je dokazalo, da se tovrstni požarni preskoki dogajajo tudi v razdalji kilometra in pol ali pa celo dveh kilometrov od fronte požara pa v smeri z vetrom.

Se pravi, veter odnese ta ogenj kilometer stran in zaneti nov požar? To veter povzroči?
Tako je. V bistvu termika, veter zanese delce gorečega goriva v smeri gibanja vetra tudi kilometer in pol do dva kilometra.

Vi preiskujete takšne dogodke? Je bil ta požar v čem poseben, drugačen, so bile kakšne posebnosti, ki ste jih ugotovili med preiskavo? Vemo že, da je bil največji v zgodovini Slovenije.
Seveda, sama razsežnost požara je bila izredna. To je za nas predstavljalo velik izziv. Zato, ker smo morali točneje določiti sam izvor požara, da smo lahko pozneje opravljali ogled. Poleg tega so tukaj še dodatne oteževalne okoliščine: visoka temperatura, na določenih krajih požar niti ni popolnoma ugasnjen. To pomeni, da nam na nekaterih krajih še ni uspelo dokončati ogledov. Poleg tega imamo še veliko nevarnost neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki predstavljajo nevarnost tudi teden po samem požaru zaradi visokih temperatur.

Kdaj bi lahko bila ta preiskava končana?
To je težko oceniti. Vendar bomo, ko bomo zbrali zadostno število dokazov in vsa obvestila v povezavi s samimi vzroki, seveda z ustreznim dokumentom obveščali pristojno državno tožilstvo v Novi Gorici in Kopru.

Koliko požarov letno preiskujete in v koliko primerih gre za požigalce?
Za požare v naravi pravnoformalno obravnavamo kot povzročitev splošne nevarnosti. V letu 2021 smo obravnavali 141 kaznivih dejanj, od majhnih do velikih požarov. Preiskanost je približno 67-odstotna.

Je to visok odstotek?
To je kar visok odstotek glede na način storitve tega kaznivega dejanja.

Ali ogenj in gašenje zabrišeta dokaze?
Seveda. To je še dodatna oteževalna okoliščina. Preiskovanje požarov je ena najtežjih preiskav, ki jih opravlja policija oziroma kriminalistična policija. Zahteva veliko multidisciplinarnega znanja z več področij in seveda veliko izkušenj.

Ko govorimo o požigalcih, za kakšne ljudi gre?
Imamo različne vrste požigalcev. Glede na motiv jih ločimo na požigalce iz koristoljubja, da prekrijejo drugo kaznivo dejanje, imamo tudi tako imenovane piromane, ki zaradi psihičnih motenj opravljajo ta dejanja. Glede na motiv jih razvrščamo in obravnavamo ter usmerjamo nadaljnjo preiskavo v dokazovanje storitve tega kaznivega dejanja.

Pri sosedih v Italiji smo znova slišali namige, da je požar podtaknjen. V Italiji trenutno gori bolj kot pri nas. Na to naj bi resno kazalo nekaj indicev. Vam je to kaj znano? Sodelujete kaj z italijanskimi preiskovalci?
Z italijansko policijo redno sodelujemo. Tudi v primeru preiskave požarov na Krasu je to mednarodno policijsko sodelovanje steklo takoj. Povezali smo se z italijanskimi preiskovalci, izmenjali podatke. Preiskovanje vzrokov dejansko poteka iz roke v roko tudi z italijanskimi kolegi.