Pristojne skrbi požar na italijanski strani pri Devetakih, tik ob mejni črti, ki bi se lahko razširil tudi v Slovenijo proti vasema Opatje selo in Nova vas. Z ognjem so se ves dan borili italijanski gasilci s helikopterjem in kanaderjem, na pomoč so odhiteli tudi slovenski gasilci in helikopter. Evakuirali so krajane Vrha, Devetakov in Vižintinov, je v Poročilih ob petih poročala TV Slovenija.

Pozneje je bila evakuacija odrejena tudi za vas Poljane, v Gabrjah pa so trenutno v stanju pripravljenosti. Malo pred 20. uro so gasilci na Vrhu ogenj ustavili le nekaj metrov od hiš, poroča Primorski dnevnik.

"Požar se širi proti jugu oziroma jugozahodu. Danes nam pomaga burja, za petek pa je napovedana sprememba smeri vetra in bojimo se, da bi se požar znova usmeril proti Sloveniji in spet zajel vas Opatje selo," je v oddaji Dnevnik dejal Simon Vendramin, vodja slovenskega dela intervencije.

Požar že od včeraj divja na Brestovcu, hribu nad Devetaki v občini Sovodnje ob Soči. Požar se je v sredo okoli 13. ure razplamtel ob cesti pri Devetakih in se z vetrom hitro razširil čez Brestovec, kjer je med drugim urejen muzej 1. svetovne vojne na prostem. Že zjutraj sta požar gasila dva kanaderja in trije helikopterji. Nizke prelete jim je onemogočal gost dim. Na delu je bilo 40 gasilcev, pripadniki civilne zaščite in gozdne policije, je poročala novinarka Špela Lenardič.

Požar se je z Brestovca razširil tudi v smeri Dola, prav tako pa se je približal Doberdobu in Gorici.

Večina evakuiranih krajanov Vrha je namestitev našla pri sorodnikih in prijateljih. V sovodenjski telovadnici, kjer so jim ponudili tudi topel obrok in varen počitek, jih je bila čez dan le peščica. Po navedbah nekaterih domačinov, ki jih je povzel Primorski dnevnik, naj bi ponoči, ko so zapuščali domove, zublji že skoraj zajeli kočo Kraških krtov.

Bojazen, da bi ogenj znova zaneslo na slovensko stran

"Nekako se ponavlja zgodba iz prvih dni, ko je potem požar preskočil na slovensko stran in ogrozil tako Opatje selo kot Novo vas in Lokvico. Nadejamo se, da do tega tokrat ne bo prišlo," je zgodaj popoldne za STA povedal tiskovni predstavnik regijskega štaba Civilne zaščite za severno Primorsko Ervin Čurlič. Z izsekavanjem interventne poseke gasilcem pomagajo tudi sekači in pripadniki Slovenske vojske.

Mirneje je na pobočju Velikega Ovčnjaka, kjer so požar ponoči popolnoma pogasili, ob tem pa so gasilci še zalili in očistili rob požarišča. Požari v okolici Kostanjevice na Krasu so prav tako pogašeni, na terenu ostajajo požarne straže, je sporočil Danijel Cek, predstavnik intervencijskega štaba. Ponoči se je sicer na tem območju še odprlo nekaj žarišč, a jih je ekipa 47 dežurnih gasilcev obvladala.

Črnčec: Vlada naložila Morsu čimprejšnjo pripravo oceno škode

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da je vlada naložila Morsu, naj čim prej pripravi oceno skupne neposredne škode požara na Krasu, na podlagi katere bo Slovenija lahko zaprosila za pomoč pri evropskem solidarnostnem skladu. Kot je dejal Črnčec, je trenutno državni načrt sicer še vedno aktiven, a vseeno računajo, da bodo imeli prve ocene škode do sredine septembra, "da se tistim, ki so jo utrpeli, škodo čim prej povrne".

Kolikšen znesek bo Slovenija dobila iz omenjenega sklada, je odvisno od višine škode. Črnčec je razložil, da je Slovenija do zdaj sredstva dobila trikrat (dvakrat v primeru poplav in po žledolomu), in sicer od 7,5 do 18 milijonov evrov (skupno 48 milijonov za vse tri naravne nesreče). Pogoj, da država dobi sredstva iz solidarnostnega sklada, je, da škoda preseže določen prag, ki je pri nas 279 milijonov evrov, je še dejal Črnčec. Denar bo namenjen popravilu infrastrukture, torej odpravi škode, ki je bila povzročena na terenu, je še razložil.

V pripravo zakona, ki bo omogočal izplačilo nagrad

Vlada je naložila Morsu, da do konca avgusta pripravi spremembe zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki bo nato posredovan po nujnem postopku v DZ: "S tem zakonom razrešujemo vprašanje nagrad prostovoljcem in gasilcem, vsem tistim, ki so bili aktivirani v tej veliki naravni nesreči." Za izplačilo nagrade bodo morali biti izpolnjeni določeni pogoji, osnovni je aktiviran državni načrt, pripravili pa bodo tudi zelo natančna merila, kdaj in kako se lahko ta denar izplača, je še pojasnil Črnčec.

Člani vlade so se seznanili z delnim poročilom o intervenciji ob požarih na goriškem Krasu. Po grobih ocenah Zavoda za gozdove znaša skupna površina vseh treh požarov, ki zajema območja Klaričev, Kostanjevice na Krasu in Lokvice na slovenski strani, okoli 3500 hektarjev, od tega okoli 2700 hektarjev gozda.

Prejšnji petek je sicer vlada iz sredstev proračunskega sklada za razvoj nevladnih organizacij prostovoljnim gasilcem in drugim prostovoljcem, ki sodelujejo pri gašenju požarov na Krasu, zagotovila prejem finančnega nadomestila. Nadomestilo znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan.

Les je treba hitro odpeljati

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je v sredo izdal odredbo o odvozu lesa, ki je bil interventno posekan na Krasu med ustvarjanjem požarnih presek. Po ocenah ga je od štiri do pet tisoč kubičnih metrov. Večinoma leži ob poteh in naseljih ter pomeni veliko nevarnost za nadaljnje širjenje požara, je za Radio Slovenija pojasnil Miha Zupančič iz družbe Slovenski državni gozdovi, ki je poleg zavoda za gozdove zadolžena za odvoz lesa: "Mi v vsakem primeru dajemo prednost zasebnim lastnikom, da vsak pospravi na svojem sečišču svoj les, ampak ker so roki kratki, nekje do 1. avgusta, jih pozivamo, naj sporočijo, ali želijo sami pospraviti les, v nasprotnem primeru bomo to izvedli mi na njihov račun. Po domače to pomeni, da bomo ta les mi odpeljali na deponijo, ga večino zmleli v sekance, ga prodali, nato pa prek nekega razdelilnika razdelili odkupnino za ta les."

Lastniki lahko les sami pospravijo do 8. avgusta, zavod za gozdove pa prosi, da les, ki ga bodo sami odstranili, primerno označijo. Renško-vogrski župan Tarik Žigon je za Radio Slovenija napovedal, da bodo, glede na kratke roke, priskočili na pomoč občanom: "Mogoče bo potekala še ena taka civilna iniciativa v pomoč tistim, ki si res želijo, da jim ta biomasa ostane. Ponudili bomo naše površine za deponijo, da lahko tja na hitro iz gozdov povlečejo to biomaso in si potem pozneje pripravijo drva."