Obisk kriminalistov so na svoji spletni strani in na družabnem omrežju Twitter potrdili tudi v stranki SDS, pozneje pa tudi na policiji. Kriminalisti na sedežu stranke na Trstenjakovi ulici v Ljubljani oglasili, ker preiskujejo sum kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti v zapisu, ki je nekakšna analiza narodnosti volivcev, ki so na volitvah 4. decembra izbrali stranko Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića.

"Namen obiska je bilo zbiranje obvestil na podlagi Zakona o kazenskem postopku od oseb, ki bi lahko dale koristne informacije v zvezi s kaznivim dejanjem," pojasnjujejo na Policijski upravi Ljubljana in dodajajo, da so dolžni preveriti "vsako informacijo, prijavo, anonimko, lastno zaznavo ... o sumu uradno pregonljivega kaznivega dejanja".

V stranki SDS so pojasnili, da sta kriminalista želela "zbirati informacije o zapisu, ki sicer ne odraža mnenja stranke in ki tudi sicer ne predstavlja sovražnega govora ter ne poziva k nestrpnosti". In ob tem opozarjajo: "Predsednik republike predstavlja izvršilno vejo oblasti. S svojim pozivom se je očitno neposredno vmešal v delo organov v sestavi, kar zakon o policiji eksplicitno prepoveduje. Sprašujemo se, zakaj policija ni tako ažurno reagirala v primeru dokazano spornih prodaj zemljišč v Ljubljani, zakaj ni tako ažurno reagirala pri dokazano škodljivi in klientelistični pogodbi najema stavbe za NPU in zakaj šele po več kot enem letu ter po odstopu ministrice za notranje zadeve? Sprašujemo se, zakaj policija preiskuje tiste državne tožilce, ki so želeli raziskati tragični primer napada bulmastifov? Zakaj policija ne reagira ob sledeh korupcije in klientelizma, ki so jih odkrili pristojni davčni organi pri bodočem predsedniku vlade?"
Glede sporne objave so v stranki ob tem še zapisali: "V njem so gole navedbe brez opredeljevanj, v besedilu ni niti ene besede o javnem spodbujanju ali razpihovanju narodnega sovraštva, razdora ali nestrpnosti, kot ga opredeljuje 297. člen KZ-1. Podobno mnenje je včeraj podal tudi namestnik varuhinje človekovih pravic, ki je v oddaji Odmevi na nacionalni televiziji dejal, da zapis 'težko ustreza definiciji kaznivega dejanja'."

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je v ponedeljek pojasnila, da je zoper pisca zapisa (podpisani je Tomaž Majer) vložila kazensko ovadbo, saj meni, da zapis ločuje med volivci slovenske narodnosti, priseljenci in pripadniki mešanih zakonov z namenom prikaza vodljivosti slednjih. Obenem je ovadila tudi upravljavca spletne strani.

Tožilstvo ovadbo prejelo in jo dodelilo tožilki
Na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani so za STA predtem potrdili, da so od informacijske pooblaščenke prejeli kazensko ovadbo zoper eno fizično in eno pravno osebo zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Zadeva je bila dodeljena pristojni okrožni državni tožilki.

Kaj pravi kazenski zakonik?
Kazenski zakonik v 297. členu, ki govori o sovražnem govoru, pravi: "Kdor javno spodbuja ali razpihuje narodnostno, rasno, versko ali drugo sovraštvo, razdor ali nestrpnost ali spodbuja k drugi neenakopravnosti, se kaznuje z zaporom do dveh let."

Kakršno koli nestrpnost pa prepoveduje tudi Ustava Republike Slovenije v 63. členu, ko pravi: "Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti."

Zakonodaja v takšnih primerih ne dopušča pregona
Pravni strokovnjaki medtem ugotavljajo, da zdaj veljavna kazenska zakonodaja v omenjenem primeru ne dopušča kazenskega pregona. Namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek meni, da bi bil ta primer lahko tudi po zdajšnji ureditvi sankcioniran kot prekršek, vendar v uradu varuhinje to možnost še preučujejo. Rovšek je prepričan, da bi bilo to sporočilo vsem drugim, da tak govor ni primeren in se lahko tudi kaznuje.

Vernik Šetinc: Politična nestrpnost je lahko kvečjemu prekršek
Ker sam kazenski pregon v primeru sovražnega govora ni dovolj, se v uradu varuhinje tudi zavzemajo, da bi se sovražni govor sankcioniralo kot prekršek, kar bi tiste posameznike, ki takšen govor uporabljajo, odvračalo. Tudi zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc poudarja, da je politična nestrpnost lahko kvečjemu prekršek, ko pa bo začela veljati nova kazenska zakonodaja, bo lahko sovražni govor preganjan tudi kot kaznivo dejanje.