Katoličani, pa tudi nekateri drugi kristjani, verujejo, da je na veliki četrtek Jezus Kristus dvanajstim apostolom dal jesti in piti kruh in vino, ki sta se po posvetitvi spremenila v njegovo telo in kri. S tem je na zadnji večerji ustanovil obred evharistije, osrednjega dogodka svetih maš še danes. Pri mašah se v ta namen uporabljata vino in hostije.

Dopoldan so škofje ordinariji v stolnicah darovali krizmene maše. Posvetili so odišavljeno oljčno olje, ki se kot sveta krizma uporablja pri podeljevanju zakramentov krsta, birme, pri mašniškem in škofovskem posvečenju. Posvetili so tudi krstno in bolniško olje. Poleg evharistije je Jezus na zadnji večerji ustanovil tudi zakrament duhovniškega posvečenja, zato so duhovniki ponovili svoje duhovniške zaobljube.
Škofje bodo izbranim predstavnikom vernikov simbolno umili noge, kot je po verovanju storil Jezus svojim učencem. S tem po razlagi Cerkve pokažejo ponižnost, saj kljub dostojanstvu duhovniške službe ostajajo služabniki zaupanim ljudem.

... ko zvonovi obmolknejo
Po tradiciji na veliki četrtek zvonovi in petje po cerkvah ponehajo. Do velike noči jih nadomeščajo raglje in klopotci. Ponekod po Sloveniji bodo potekale procesije, pasijonske igre. Mednje spada tudi tudi pomembno slovensko slovstveno delo iz 18. stoletja, Škofjeloški pasijon.

Veliki četrtek je za katoličan del t. i . velikega tedna in uvodni dan velikonočnega tridnevja. Sledita še veliki petek in velika sobota, vsak s svojo simbolno vrednostjo.

Veliki petek - edini dan, ko ni maše
Na ta dan se pri obredih hodi križev pot, ki spominja na Kristusovo trpljenje in smrt na križu. To je edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše, v Katoliški cerkvi pa velja strogi post.

Veliko soboto zaznamuje blagoslov značilnih velikonočnih jedi (pirhov, šunke oz. mesa, kruha in hrena), pa tudi velikonočnega bdenja (vigilije) ob Jezusovem grobu. Ob tem se izvedeta tudi blagoslov ognja in obnovitev krstnih obljub.

Velika noč - največji krščanski praznik
Na ta dan, ko se po velikem četrtku prvič spet oglasijo zvonovi, se kristjani spominjajo dogodka, ki je temelj njihove vere: vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Jezus je s svojim trpljenjem in s smrtjo odrešil ljudi, kar je vera okoli 2,2 milijarde pripadnikov krščanstva po vsem svetu. Na dan po veliki noči - veliki ponedeljek - kristjani v veselju delijo novico o vstalem Kristusu s prijatelji in sorodniki v medsebojnih obiskih.