Na veliki četrtek se kristjani spominjajo Kristusove zadnje večerje, ko je ta postavil temelje evharistije in svete maše - svojim 12 učencem je po verovanju kristjanov razdelil kruh in vino in ju posvetil kot svoje telo in svojo kri. Tega obreda se pripadniki Cerkve z lomljenjem kruha in s posvetitvijo vina in kruha spominjajo pri vsaki maši.

Na veliki četrtek škofje ordinariji v stolnicah blagoslovijo bolniško in krstno olje ter posvetijo t. i. sveto krizmo. Olja se uporabljajo pri podeljevanju zakramentov bolniškega maziljenja, krsta, birme in mašniškega posvečenja. Duhovniki pri sveti maši tudi obnovijo duhovniške obljube.

Na veliki četrtek utihnejo zvonovi
V cerkvah na veliki četrtek postavijo Božji grob. Zvonovi, petje in orgle na ta dan utihnejo, namesto zvonov pa se do velike noči oglašajo raglje oziroma klopotec, kjer ga v cerkvi še imajo. Na veliki četrtek so včasih v nekaterih slovenskih mestih prirejali pasijonske igre oziroma procesije, ki so včasih trajale tudi več dni.

Velikonočno tridnevje se konča z veliko nedeljo
Velikemu četrtku sledi veliki petek - dan, ko je po verovanju Jezus umrl na križu, na veliko soboto pa častijo Kristusa v Božjem grobu. Sobota je tudi dan blagoslova velikonočnih jedi (pirhov, šunke oz. mesa, kruha in hrena), dan pa se konča z velikonočno vigilijo (bdenjem), ki pomeni uvod v veliko noč - takrat se prvič po velikem četrtku v cerkvah spet oglasijo zvonovi.

Sledi velikonočna nedelja, najpomembnejši krščanski praznik, ko se kristjani spominjajo temelja svoje vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih.

T. K.