Na ta dan je v Katoliški cerkvi zapovedan strogi post, pri bogoslužju pa verniki berejo evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju ali pasijon ter častijo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja. Pri obredih v Katoliški cerkvi na ta dan molijo tudi križev pot.

Zbranost, tihota in molitev
Pri obredih katoličani med drugim prosijo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe ter tudi za odnose z judovsko skupnostjo, so pojasnili na Slovenski škofovski konferenci.

Dodali so še, da simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. Zbranost, tihota in molitev so značilnosti tega dne.

Tudi v pravoslavnih cerkvah liturgije na ta dan ne pripravljajo, pripravijo pa posebna bogoslužja, povezana s sporočilom tega dne o trpljenju. Pri bogoslužjih na veliki petek v evangeličanskih cerkvah oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono.

V soboto zvečer se bodo ponovno oglasili zvonovi
Veliki petek je drugi dan v t. i. velikonočnega tridnevja. Sledi mu še velika sobota, ki jo zaznamuje blagoslov značilnih velikonočnih jedi (pirhov, šunke oz. mesa, kruha in hrena), pa tudi velikonočnega bedenja (vigilije) ob Jezusovem grobu. Ob tem se izvedeta tudi blagoslov ognja in obnovitev krstnih obljub.

Z velikonočno vigilijo se velikonočno tridnevje sklene, konča se 40-dnevni post, katoliško bogoslužje pa je najdaljše in najslovesnejše v letu, spet se oglasijo orgle, zvonovi in petje.

Velika noč - največji krščanski praznik
Na veliko noč se kristjani spominjajo dogodka, ki je temelj njihove vere: vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Jezus je s svojim trpljenjem in s smrtjo odrešil ljudi, kar je vera okoli 2,2 milijarde pripadnikov krščanstva po vsem svetu.

Dan po veliki noči - veliki ponedeljek - pa kristjani v veselju delijo novico o vstalem Kristusu s prijatelji in sorodniki v medsebojnih obiskih.